Quality of life and quality of society during COVID-19

Eurofound’s unique e-survey, Living, working and COVID-19, provides a snapshot of the impact of the pandemic on people’s lives, with the aim of helping policymakers to bring about an equal recovery from the crisis. Two rounds of the e-survey have been carried out to date, allowing for comparison between the first round launched on 9 April, when most Member States were in lockdown, and the second round in July, when society and economies were slowly re-opening. The data cover a range of topics including life satisfaction, happiness, optimism and resilience, health, support and well-being and trust in institutions. Compare the data for each round and explore by country, gender and age.

Ključne ugotovitve

  • Zaupanje v EU se je julija povečalo, zaupanje v nacionalne vlade pa upadlo. Največji porast je bil zabeležen v Italiji in Španiji, ki ju je pandemija močno prizadela. Zaupanje v nacionalne vlade in EU je znatno večje med državljani EU, ki so med pandemijo prejeli finančno podporo.
  • Ohranjanje zaupanja državljanov v nacionalne in evropske institucije mora v času krize ostati prednostnega pomena, saj je upoštevanje ukrepov za obvladovanje pandemije covida-19 močno odvisno od ravni zaupanja v institucije in znanost. Anketiranci, ki so imeli koristi od podpornih ukrepov, poročajo o višji stopnji zaupanja v institucije, s čimer pošiljajo jasno sporočilo nacionalnim vladam in EU.
  • Mladi so ena od skupin, ki so jih ukrepi omejitve gibanja najbolj prizadeli. Kljub rahlemu izboljšanju stanja od začetka pandemije mladi poleg brezposelnih poročajo o najnižjih ravneh dobrega počutja. Medtem ko sta se zadovoljstvo z življenjem in optimizem od aprila povečala, imajo mladi še vedno občutek izključenosti iz družbe in so še vedno najbolj izpostavljeni tveganju za depresijo, kar kaže na to, da imajo omejitve gibanja nanje večji učinek.
  • Ženske se še naprej srečujejo z nesorazmernimi posledicami in ostajajo manj optimistične glede svoje prihodnosti kot moški. Ta razlika se je od aprila do julija še povečala. Poleg tega je imela pandemija večji vpliv na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pri ženskah kot pri moških, pri čemer je bil učinek pri ženskah večji v smislu skrajševanja delovnega časa, poleg tega pa je bila pri mladih ženskah verjetnost, da bodo izgubile zaposlitev, večja kot pri moških. Med pandemijo se je predvsem povečalo breme žensk, povezano z obveznostmi oskrbe. Da ženske ne bodo nesorazmerno trpele zaradi posledic pandemije, je nujno treba odpraviti povzročeno škodo.
  • Ukrepi za zmanjšanje tveganj za duševno zdravje brezposelnih in mladih bodo ključnega pomena v primeru novih valov koronavirusa. Zagotavljanje ciljno usmerjene podpore, ki bo iskalcem zaposlitve omogočila, da si opomorejo in so kos posledicam pandemije, ter polne udeležbe mladih v družbi, mora biti del političnih ukrepov, ki se že izvajajo.
  • Rezultati javnomnenjske raziskave kažejo, da se lahko s pandemijo še povečajo neenakosti med družbenoekonomskimi skupinami in državami. Vse večje razlike lahko vplivajo tudi na stabilnost EU ter izpostavljajo potrebo po celovitem izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in po jasnem obveščanju državljanov EU o teh ukrepih.

Background and data collection

Suggested citation

Eurofound (2020), Living, working and COVID-19 dataset, Dublin, http://eurofound.link/covid19data

Comments, feedback, questions? Let us know!


Glede na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije 31. januarja 2020 je treba opozoriti, da se lahko podatki, objavljeni na Eurofoundovem spletišču, nanašajo na 28 držav članic EU, saj je bilo Združeno kraljestvo zajeto v prejšnjih raziskavah. To bo postopoma spremenjeno, da bo odražalo sedanjo sestavo 27 držav članic EU. 

COVID-19 data