Industrial relations and social dialogue

Socialni dialog in kolektivna pogajanja v sektorju civilnega letalstva med pandemijo covida-19

Report
Objavljeno
1 December 2022
pdf
Formats and languages
Executive summary
Prenesi
Avtor(-ji): 
Adam, Georg; Allinger, Bernadette

Ključne ugotovitve

  • Med posameznimi državami so obstajale razlike glede tega, v kakšnem obsegu so socialni dialog in kolektivna pogajanja zmanjšali učinke pandemije na podjetja in zaposlene v sektorju civilnega letalstva. V državah z uveljavljenimi institucijami na področju odnosov med delodajalci in delojemalci, kot so Avstrija, Belgija in Luksemburg, so uvedli interventne svežnje ukrepov in programe čakanja na delo doma. V državah z manj razvitimi sistemi, ki urejajo odnose med delodajalci in delojemalci, je bil socialni dialog bistven za ohranitev delovnih mest v sektorju, kar je privedlo do shem za plačna nadomestila v Bolgariji in shem skrajšanega delovnega časa na Hrvaškem. V nekaterih državah, kot sta Grčija in Madžarska, socialnega dialoga sploh ni bilo, ker je vlada socialne partnerje potisnila na obrobje.
Read more
  • Med posameznimi državami so obstajale razlike glede tega, v kakšnem obsegu so socialni dialog in kolektivna pogajanja zmanjšali učinke pandemije na podjetja in zaposlene v sektorju civilnega letalstva. V državah z uveljavljenimi institucijami na področju odnosov med delodajalci in delojemalci, kot so Avstrija, Belgija in Luksemburg, so uvedli interventne svežnje ukrepov in programe čakanja na delo doma. V državah z manj razvitimi sistemi, ki urejajo odnose med delodajalci in delojemalci, je bil socialni dialog bistven za ohranitev delovnih mest v sektorju, kar je privedlo do shem za plačna nadomestila v Bolgariji in shem skrajšanega delovnega časa na Hrvaškem. V nekaterih državah, kot sta Grčija in Madžarska, socialnega dialoga sploh ni bilo, ker je vlada socialne partnerje potisnila na obrobje.
  • Kljub pogosto dobro delujočemu in produktivnemu socialnemu dialogu se je pogajalska moč zaposlenih v civilnem letalstvu med pandemijo zmanjšala, saj se je ravnovesje moči premaknilo na stran delodajalcev. Ta sprememba je nekatere sindikate spodbudila k izvajanju bolj konfliktne strategije, tudi v državah z dolgoletno tradicijo socialnega partnerstva in socialnega miru.
  • Študija je pokazala, da so se s socialnim dialogom sicer učinkovito preprečile neposredne grožnje, ki jih je predstavljala pandemija, vendar pa se niso razrešila ključna vprašanja glede prekarnih delovnih pogojev, ki so posledica spreminjajočega se poslovnega okolja v letalskem sektorju.
  • V številnih državah je socialni dialog presegal tradicionalni tematiki plač in delovnega časa ter se osredotočil tudi na druga vprašanja, kot so sheme skrajšanega delovnega časa, likvidnost podjetij, ki jih je prizadela zdravstvena kriza, in kolektivno odpuščanje.
  • Eno najbolj perečih vprašanj v sektorju civilnega letalstva je, da je pandemija še povečala pritisk na plače. Socialni partnerji glede na padanje višine povprečnih plač v zadnjih 15 letih za različne poklicne kategorije v sektorju – predvsem zaradi vedno večje konkurence in poslovnih modelov, osredotočenih na strategije poslovanja z nizkimi stroški – še niso našli skupnih rešitev.
Read less

Povzetek

V tem poročilu je analizirana vloga socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj pri obravnavanju izzivov, s katerimi se je sektor civilnega letalstva spopadal med pandemijo covida-19. Vključenost socialnih partnerjev v ukrepe, uvedene za ublažitev negativnih posledic pandemije, se med posameznimi Read more

V tem poročilu je analizirana vloga socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj pri obravnavanju izzivov, s katerimi se je sektor civilnega letalstva spopadal med pandemijo covida-19. Vključenost socialnih partnerjev v ukrepe, uvedene za ublažitev negativnih posledic pandemije, se med posameznimi evropskimi državami razlikuje. Socialni dialog in kolektivna pogajanja so imeli pomembno vlogo v večini držav, medtem ko je bila ta vloga v nekaterih drugih bolj omejena. V poročilu so proučene tudi spremembe obstoječega socialnega dialoga in/ali postopkov kolektivnih pogajanj na nacionalni ravni. Čeprav v zvezi z institucijami socialnega dialoga in standardnimi postopki niso bile ugotovljene nobene bistvene spremembe, je študija pokazala, da so se v okviru socialnega dialoga obravnavala vprašanja, ki presegajo tradicionalne tematike, ki se vrtijo okoli zaposlitvenih in delovnih pogojev. Socialni partnerji so bili namreč vse bolj vključeni v vprašanja, ki so se pojavila zaradi pandemije covida-19, kot so ohranitev delovnih mest, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa, odpuščanje ter ohranjanje likvidnosti in solventnosti podjetij.

Read less

Formats and languages

  • Poročilo

    Število strani: 
    52
    Referenčna št.: 
    EF22023
    ISBN: 
    978-92-897-2282-7
    Kataloška št.: 
    TJ-04-22-010-EN-N
    DOI: 
    10.2806/80520
    Permalink: 
    eurofound.link/ef22023
    Catalogue info

    Socialni dialog in kolektivna pogajanja v sektorju civilnega letalstva med pandemijo covida-19

    Avtor(-ji): 
    Adam, Georg; Allinger, Bernadette
    Topics: 
    Socialni dialog; Working conditions; Work organisation; Health and well-being at work; Collective bargaining; COVID-19; Odnosi med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog

    Oblike

    Citiranje te publikacije: 

    Eurofound (2022), Social dialogue and collective bargaining in the civil aviation sector during the COVID-19 pandemic, Publications Office of the European Union, Luxembourg.

  • Executive summary

    Number of pages: 
    2
    Referenčna št.: 
    EF22023EN1
    Catalogue info

    Social dialogue and collective bargaining in the civil aviation sector during the COVID-19 pandemic

    Avtor(-ji): 
    Eurofound

    Na voljo za prenos v 1 jeziku

    Prenesi

  • Tables and graphs

    The report contains the following lists of tables and figures.

    List of tables

    • Table 1: Employees in the civil aviation sector, 2018
    • Table 2: Drops in the number of commercial flights per airport, January–October 2020 compared with the same period in 2019
    • Table 3: Distribution of social dialogue and collective bargaining practices by type of social partner involvement and issues covered (2020)
    • Table 4: Distribution of social dialogue and collective bargaining practices by level of social dialogue, subsector and issues covered (2020)
    • Table 5: Industrial relations regimes and the main developments since COVID-19 in sectoral social dialogue and collective bargaining (summary)

    List of figures

    • Figure 1: Proportion of passenger air transport employment to total employment per EU Member State, 2015, 2019 and 2020 (%)
    • Figure 2: Number of employees in the passenger air transport sector (NACE 51.10) in the EU27 and the UK, and in the service activities incidental to air transport sector (NACE 52.23) in the EU27, 2011–2018
    • Figure 3: Relative change in the number of employees in the passenger air transport sector (NACE 51.10), 2011–2018 (%)
    • Figure 4: Relative change in the number of employees in the service activities incidental to air transport sector, including ground handling and air traffic management activities, 2011–2018 (%)
    • Figure 5a: Absolute number of companies in the civil aviation sector in the EU27, 2011–2017
    • Figure 5b: Relative change of number of companies in the civil aviation sector in the EU27, 2011–2017
    • Figure 6: Decrease in air passengers per Member State, Q2 2020 compared with Q2 2019

  • Subscribe to updates

    To be notified of this publication and other publications in this area please visit the subscription management centre to update your contact details and subscription preferences.

Raziskave, ki so bile izvedene pred izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije 31. januarja 2020 in objavljene pozneje, lahko vključujejo podatke o 28 državah članicah EU. Po tem datumu je v raziskavah upoštevanih le 27 držav članic EU (EU-28 brez Združenega kraljestva), razen če ni določeno drugače.

Part of the series

  • COVID-19

    Eurofound’s work on COVID-19 examines the far-reaching socioeconomic implications of the pandemic across Europe as they continue to impact living and working conditions. A key element of the research is the e-survey, launched in April 2020, with five rounds completed at different stages during 2020, 2021 and 2022. This is complemented by the inclusion of research into the ongoing effects of the pandemic in much of Eurofound’s other areas of work.

Useful? Interesting? Tell us what you think. Hide comments

Dodaj nov komentar