Working conditions

Porast dela na daljavo: vpliv na delovne pogoje in zakonodajo

Report
Posodobljeno
3 Januar 2023
Objavljeno
8 December 2022
pdf
Formats and languages
Executive summary
Prenesi
Avtor(-ji): 
Vargas Llave, Oscar; Hurley, John; Peruffo, Eleonora; Rodriguez Contreras, Ricardo; Adăscăliței, Dragoș; Botey Gaude, Laura; Staffa, Elisa; Vacas‑Soriano, Carlos

Ključne ugotovitve

  • Delo na daljavo je postalo del našega vsakdanjika. Najnovejše ugotovitve kažejo, da je v letu 2021 kar 41,7 milijona zaposlenih v EU delalo na daljavo, kar potrjuje, da se je obseg tovrstne oblike dela od leta 2019 podvojil. Čeprav se je v letu 2022 nekoliko zmanjšal, naj bi se ta trend naraščanja nadaljeval, saj tehnološki razvoj povečuje število delovnih mest, primernih za delo na daljavo, želje zaposlenih in delodajalcev pa se vse bolj nagibajo k delu na daljavo.
Read more
  • Delo na daljavo je postalo del našega vsakdanjika. Najnovejše ugotovitve kažejo, da je v letu 2021 kar 41,7 milijona zaposlenih v EU delalo na daljavo, kar potrjuje, da se je obseg tovrstne oblike dela od leta 2019 podvojil. Čeprav se je v letu 2022 nekoliko zmanjšal, naj bi se ta trend naraščanja nadaljeval, saj tehnološki razvoj povečuje število delovnih mest, primernih za delo na daljavo, želje zaposlenih in delodajalcev pa se vse bolj nagibajo k delu na daljavo.
  • Pandemija je pokazala ogromen potencial dela na daljavo, saj tovrstna oblika dela delavcem omogoča boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, kar posledično izboljšuje njihove življenjske in delovne razmere. Prav tako omogoča, da delavci manj časa porabijo za prevoz na delo, ter povečuje njihovo avtonomijo in prožnost pri delu, kar pa ne vpliva negativno na njihovo produktivnost.
  • Razširjenost dela na daljavo ni nujno povezana s spolom, čeprav na daljavo dela nekoliko več žensk kot moških. Toda zaradi stalne delitve vlog spolov nastajajo razlike v smislu ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, saj je bilo za ženske, zlasti med pandemijo, verjetneje, da bodo nosile večinsko breme dodatnega neplačanega dela, in so posledično težje kot moški uravnotežile delo na daljavo s svojim zasebnim življenjem.
  • Več držav EU je posodobilo svojo zakonodajo o delu na daljavo, vendar tu ni bilo zaznati enotnega pristopa, saj sektorji in podjetja držav članic EU zahtevajo različne kombinacije predpisov, praks in delovne kulture. To kaže na to, da bo morala prihodnja zakonodaja EU upoštevati obstoječe razlike med državami pri omogočanju razvoja ustreznih predpisov o delu na daljavo na nacionalni ravni. Ugotovitve potrjujejo, kako pomembno vlogo ima socialni dialog pri izvajanju zakonodaje o delu na daljavo, ki varuje delovne pogoje in prinaša koristi tako delodajalcem kot delavcem.
  • Porast dela na daljavo od začetka pandemije je morda še povečal razliko v plačah in zaposljivosti med visoko- in nizkokvalificiranimi delavci, saj je bila večinoma zabeležena v bolje plačanih in visokokvalificiranih poklicih, kar je ustvarilo prepad med delavci, ki imajo možnost dela na daljavo, in tistimi, ki tega nimajo. Ker lahko zaposleni z možnostjo dela na daljavo uživajo večjo varnost zaposlitve, boljše plače ter potencialno večjo avtonomijo in boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, imajo oblikovalci politik pomembno vlogo pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za tiste, ki imajo možnost dela na daljavo, in tistimi, ki te možnosti nimajo.
Read less

Povzetek

V tem poročilu so predstavljene Eurofoundove raziskave o delu na daljavo med pandemijo covida-19 v letih 2020 in 2021. V njem so proučene spremembe razširjenosti dela na daljavo, delovnih pogojev zaposlenih, ki delajo od doma, in zakonodaje, ki obravnava vprašanja, povezana s tovrstno ureditvijo Read more

V tem poročilu so predstavljene Eurofoundove raziskave o delu na daljavo med pandemijo covida-19 v letih 2020 in 2021. V njem so proučene spremembe razširjenosti dela na daljavo, delovnih pogojev zaposlenih, ki delajo od doma, in zakonodaje, ki obravnava vprašanja, povezana s tovrstno ureditvijo dela. Ugotovitve raziskave razkrivajo strm porast dela na daljavo zaradi pandemije: leta 2021 sta dva od desetih evropskih zaposlenih delala na daljavo, kar je številka, ki je najverjetneje ne bi dosegli pred letom 2027, če do pandemije ne bi prišlo. Zdravstvena kriza je sprostila družbeni in tehnološki potencial za prožnost v smislu delovnega časa in kraja opravljanja dela. Učinke dela na daljavo na delovne pogoje je bilo na začetku težko določiti, saj jih je bilo težko razmejiti od dejavnikov, ki jih je povzročila pandemija, kot so omejitve socialnih stikov in zaprtje šol. Sedaj so pozitivni učinki, na primer prispevek dela na daljavo k boljšemu ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem, ter negativni učinki, na primer zmanjšana družbena interakcija in povečanje nadurnega dela, postali bolj očitni. Zaradi porasta dela na daljavo in ozaveščenosti o njegovih posledicah za delovne pogoje je bila pozornost sedaj preusmerjena na regulativne okvire, zato je bila posledično v več državah članicah EU sprejeta nova zakonodaja o delu na daljavo.

Read less

Formats and languages

  • Poročilo

    Last updated date: 
    03 Jan 2023
    Število strani: 
    86
    Referenčna št.: 
    EF22005
    ISBN: 
    978-92-897-2297-1
    Kataloška št.: 
    TJ-09-22-648-EN-N
    DOI: 
    10.2806/069206
    Permalink: 
    eurofound.link/ef22005
    Catalogue info

    Porast dela na daljavo: vpliv na delovne pogoje in zakonodajo

    Avtor(-ji): 
    Vargas Llave, Oscar; Hurley, John; Peruffo, Eleonora; Rodriguez Contreras, Ricardo; Adăscăliței, Dragoș; Botey Gaude, Laura; Staffa, Elisa; Vacas‑Soriano, Carlos
    Topics: 
    Nove oblike zaposlovanja; Delovne razmere in trajnostno delo; Working conditions; Delo na daljavo; Employment relationship; COVID-19; Digitalna doba: priložnosti in izzivi za delo in zaposlitev; Labour and social regulation

    Oblike

    Citiranje te publikacije: 

    Eurofound (2022), The rise in telework: Impact on working conditions and regulations, Publications Office of the European Union, Luxembourg.

  • Executive summary

    Referenčna št.: 
    EF22005EN1
    Catalogue info

    The rise in telework: Impact on working conditions and regulations

    Avtor(-ji): 
    Eurofound

    Na voljo za prenos v 1 jeziku

    Prenesi

  • Working papers

  • Tables and graphs

    The report contains the following lists of tables and figures.

    List of tables

    Table 1: Frequency working with ICT from home and statistical sources
    Table 2: Share of teleworkable employment, 2020, EU27 (%)
    Table 3: Telework categories based on the EWCTS 2021
    Table 4: Share of employees with a poor work–life balance, by telework arrangement, gender and whether or not they have children, EU27 (%)
    Table 5: Telework regulation clusters
    Table 6: Changes in national regulations of telework
    Table 7: Main topics addressed in telework legislative reforms
    Table 8: Overview of national-level (cross-industry) collective agreements on telework

    List of figures

    Figure 1: Share of employees working from home, 2008–2021, EU27 (%)
    Figure 2: Simple projections of the share of employees working from home in a non-pandemic scenario, 2012–2035, EU27 (%)
    Figure 3: Share of employees working from home, 2019–2021, EU27 (%)
    Figure 4: Employees working from home by sex, 2021 (%) and 2019–2021 (percentage point change), EU27
    Figure 5: Employees working from home by sex and country, 2021, EU27 (%)
    Figure 6: Employees working from home by age, 2021 (%) and 2019–2021 (percentage point change), EU27
    Figure 7: Employees working from home by size of business, 2020 (%) and 2019–2020 (percentage point change), EU27
    Figure 8: Share of employees working from home by country, 2019–2021, EU27 (%)
    Figure 9: Share of employees working from home by settlement type, 2020 (%) and 2019–2020 (percentage point change), EU27
    Figure 10: Share of employees working from home by level of education, 2020 (%) and 2019–2020 (percentage point change), EU27
    Figure 11: Employees working from home by occupation, 2020 (%) and 2019–2020 (percentage point change), EU27
    Figure 12: Employees working from home by sector, 2020 (%) and 2019–2020 (percentage point change), EU27
    Figure 13: Share of employees in teleworkable employment by sex and country, 2020, EU27 (%)
    Figure 14: Average wage levels by degree of teleworkability and sex, 2018 (average wage levels in 2018 are equal to 100), EU27
    Figure 15: Absolute change (thousands) in employment levels by occupations’ degree of teleworkability and sex, 2018–2019 (a) and 2019–2020 (b), EU27
    Figure 16: Share of full-time employees working long (weekly) hours by telework arrangement, 2021, EU27 (%)
    Figure 17: Share of full-time employees working overtime, working during their free time and working more than 40 hours per week by telework arrangement (%)
    Figure 18: Share of employees in telework arrangements (full-time and partial telework) working overtime compared with the national average of all workers, 2021 (%)
    Figure 19: Share of teleworking employees with a poor work–life balance compared with the national average of all workers, EU27 (%)
    Figure 20: Share of employees with a poor work–life balance by gender and telework arrangement, EU27 (%)
    Figure 21: Share of employees feeling too tired after work to do some of the household jobs that need to be done by telework arrangement, EU27 (%)
    Figure 22: Share of employees finding it difficult to concentrate on their job because of family responsibilities, EU27 (%)
    Figure 23: Share of employees reporting headaches and eyestrain by telework arrangement, EU27 (%)
    Figure 24: Share of teleworkers experiencing anxiety, compared with teleworkers and the national average of all workers, 2020–2021 (%)
    Figure 25: Employees’ well-being score (out of 100) by telework arrangement, 2021, EU27
    Figure 26: Regulatory sources of telework in the EU countries
    Figure 27: Number of sectors covered by sectoral agreements with telework provisions by selected Member States, 2021

  • Subscribe to updates

    To be notified of this publication and other publications in this area please visit the subscription management centre to update your contact details and subscription preferences.

Raziskave, ki so bile izvedene pred izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije 31. januarja 2020 in objavljene pozneje, lahko vključujejo podatke o 28 državah članicah EU. Po tem datumu je v raziskavah upoštevanih le 27 držav članic EU (EU-28 brez Združenega kraljestva), razen če ni določeno drugače.

Part of the series

  • COVID-19

    Eurofound’s work on COVID-19 examines the far-reaching socioeconomic implications of the pandemic across Europe as they continue to impact living and working conditions. A key element of the research is the e-survey, launched in April 2020, with five rounds completed at different stages during 2020, 2021 and 2022. This is complemented by the inclusion of research into the ongoing effects of the pandemic in much of Eurofound’s other areas of work.

Useful? Interesting? Tell us what you think. Hide comments

Dodaj nov komentar