Eurofoundova metodologija za raziskave

Cilj Eurofoundovih raziskav je zagotoviti kakovostne informacije o kakovosti življenjskih in delovnih razmer v Evropi. Za uresničitev tega cilja je vsaka od raziskav osredotočena na drugačno populacijo, da dobi določene podatke.

V Evropski raziskavi o delovnih razmerah so anketirani delavci, da bi se pridobila slika o kakovosti dela in zaposlovanja. Evropska raziskava podjetij se osredotoča na člane uprave in predstavnike delavcev v podjetjih, da bi se zbrale informacije o praksah na delovnem mestu. V Evropski raziskavi o kakovosti življenja so anketirani evropski državljani, da bi se dobil pregled nad življenjskimi razmerami in zaznavo kakovosti življenja.

Kljub razlikam pri ciljnih populacijah Eurofound poskuša uskladiti metodologijo raziskav kadar koli je to mogoče z namenom uporabe novih spoznanj iz ene raziskave v drugi.

Tako kot pri vseh raziskovalnih projektih, so bile pri vsaki ponovitvi vsake raziskave v razvoj, izvajanje in ocenjevanje vključene zainteresirane strani Eurofounda in strokovnjaki iz ustreznih področij, kar zagotavlja njihovo ustreznost za oblikovalce politike na evropski in nacionalni ravni ter socialne partnerje.

Z vključevanjem strokovnjakov v oblikovanje vprašalnika in vključevanjem naših strokovnjakov na nacionalni ravni v postopek prevajanja Eurofound poskuša zagotoviti, da vsa vprašanja pri raziskavi zajamejo tiste dogodke iz resničnega življenja, ki jih morajo zajeti (veljavnost).

S previdno izbiro reprezentativnih vzorcev, izbiro najprimernejšega načina za upravljanje vprašalnikov z uporabo najnovejše tehnologije, zaposlovanjem izkušenih ljudi za anketiranje in zagotavljanjem celostnega usposabljanja za anketiranje in šifriranje ter z natančnim preverjanjem zbranih podatkov, premišljenim ponderiranjem in ustrezno analizo Eurofound poskuša zagotoviti usklajene meritve raziskav (zanesljivost).

Eurofoundova zavezanost k podajanju kakovostnih informacij se kaže tudi pri njegovi strategiji zagotavljanja kakovosti za raziskave.

Vzorčenje

Ne glede na to, ali so ciljna populacija raziskave evropski državljani, delavci ali ustanove, zbiranje informacij od vseh članov te populacije ni mogoče. Izbere se vzorec anketirancev, ki je čim bolj reprezentativen za celotno populacijo.

Eurofound si prizadeva za uporabo vzorčnih okvirov, ki so čim bolj kakovostni. V vsaki državi poskuša najti register, ki zajema vsaj 95 % ciljne populacije. Za ECS morajo ti registri po možnosti vsebovati podatke za stik z ustanovami in podjetji. Za EWCS in EQLS ti registri običajno vsebujejo podatke o naslovih gospodinjstev in včasih posameznikov. Pri raziskavah EWCS in EQLS se, če takšnega registra ni na voljo, sestavi seznam morebitnih anketirancev po tako imenovanem postopku ‘naključne poti’.

Eurofound poskuša sestaviti vzorce, ki so dovolj veliki, da podajo veljavne rezultate na ravni posameznih držav, in ki dovolj dobro odražajo porazdelitev evropskega prebivalstva, da omogočajo posplošitev za Evropo kot celoto. Prvi cilj zahteva, da je velikost vzorca na ravni držav vsaj 1 000 anketirancev, kar dovoljeno odstopanje zmanjša na sprejemljivo raven. Drugi cilj je razlog za izbiranje večjih vzorcev v večjih državah, kakor je bilo narejeno pri zadnjih raziskavah EWCS in EQLS.

Šifriranje

Včasih je treba postaviti vprašanja odprtega tipa, tj. vprašanja, na katera ni mogoče neposredno odgovoriti z vnaprej določenim nizom odgovorov. Primer tega je lahko na primer vprašanje o sektorju. Izpraševalec si bo najprej podan odgovor podrobno zapisal v celoti in mu pozneje določil ustrezno kategorijo v vseevropski statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti (NACE).

Šifriranje se običajno mora uporabiti pri vprašanjih odprtega tipa, ki so povezana z dohodkom, stopnjo izobrazbe anketiranca (preko klasifikacije ISCED) in z regijo, v kateri anketiranci živijo (preko klasifikacije NUTS).

Ponderiranje

Po koncu terenskega dela je treba podatkovne nize ponderirati, da se izravnajo različni morebitni vzroki za neuravnoteženost v vzorcu. Na primer, pri različnih ljudeh obstaja različna verjetnost, da bodo izbrani za raziskavo, kar je treba statistično upoštevati. Večja je enota (gospodinjstvo/podjetje), v kateri ljudje živijo ali delajo, manjša možnost obstaja, da bodo sodelovali v raziskavi. Poleg tega lahko razlike v pripravljenosti za sodelovanje v raziskavi privedejo do prenizke zastopanosti določenih skupin anketirancev. Razlike v obsegu delovne sile med državami se ne odražajo (v celoti) v velikosti vzorca v vsaki od držav, zato se uporablja ponderiranje, da se zagotovi, da imajo večje države večji ponder pri rezultatih na ravni EU.

Evropska raziskava o delovni sili (European Labour Force Survey – LFS) se pogosto uporablja kot vir referenčnih podatkov za ocenjevanje obsega reprezentativnosti podatkov za prebivalstvo.

Metodologija se prilagaja posebnim potrebam vsake raziskave – več informacij je na voljo na straneh posameznih raziskav.