Spremljanje konvergence v Evropski uniji

Razhajanja v uspešnosti med državami članicami in čedalje večje neenakosti znotraj držav članic so iz različnih razlogov povod za splošno zaskrbljenost. Prvič, ker so v nasprotju s pričakovanji, da poglobljeno povezovanje v Evropi vodi v vse večjo kohezijo na nacionalni in vseevropski ravni. Drugič, ker lahko med prebivalci razširijo občutek socialne nepravičnosti in nepoštenosti, podžgejo protievropsko razpoloženje in spodkopavajo evropski projekt.

Da bi lahko oblikovali ustrezne pobude in ocenili njihovo učinkovitost pri doseganju navzgor usmerjene konvergence, oblikovalci politik potrebujejo dokaze o trendih in dinamiki divergence znotraj držav članic in med njimi. Pomembno je vedeti, ali ti trendi obstajajo in kažejo na splošno poslabšanje življenjskih in delovnih razmer ali ne, ali se vrzel med skupinami držav članic ali regijami povečuje in ali se nekatere skupine gibljejo v različne smeri. 

Navzgor usmerjena gospodarska in socialna konvergenca predstavlja skupni cilj ekonomske in monetarne unije ter Evropske unije kot celote. Da bi lahko Komisija socialni element vključila v središče svojega političnega delovanja, je novembra 2017 uradno razglasila evropski steber socialnih pravic. Ta spada med prednostne naloge njene sedanje politike in služi kot smerokaz za obnovitev procesa konvergence v Evropi.

• Evropska komisija: Socialna razsežnost ekonomske in monetarne unije: H konvergenci in odpornosti
• Evropska komisija: Evropski steber socialnih pravic

Eurofoundovo delo

Eurofound na osnovi konvergence rezultatov ter uspešnosti držav članic in regij spremlja konvergenco med državami članicami na naslednjih področjih raziskovanja: družbenogospodarski dejavniki, zaposlovanje, delovne in življenjske razmere. Družbenogospodarsko področje bo vključevalo raziskovanje kazalnikov dejanske konvergence, kot so denimo BDP na prebivalca in druge makroekonomske spremenljivke, ter dostop do širokega nabora storitev in socialne zaščite.

Analiza konvergence na področju zaposlovanja bo temeljila zlasti na zgodovinskem razvoju vključevanja na trg dela z uporabo podatkov Eurostata.

Proučevanje konvergence na področju delovnih razmer bo temeljilo za konceptu kakovosti delovnih mest, izmerjeni s pomočjo Evropske raziskave o delovnih pogojih in drugih statističnih virov.

Raziskava življenjskih razmer bo vključevala objektivne in subjektivne dejavnike, vključno s podatki, pridobljenimi iz Evropske raziskave o kakovosti življenja, in bo zajela kakovost družbe, življenjske razmere in splošno blaginjo.

Analiza konvergence bo upoštevala tudi različne časovne okvire, od kratkoročnih do dolgoročnih trendov, in bo, kadar bo to ustrezno in izvedljivo, razčlenjena po spolu in starostnih skupinah, da bo lahko zajela različne trende znotraj populacije.

Raziskovalna dejavnost je organizirana v tri glavne sklope. Prvi sklop je osredotočen na spremljanje najnovejših trendov konvergence in divergence ter uspešnosti med državami članicami in znotraj njih na zgoraj navedenih področjih raziskovanja. V okviru drugega sklopa bo raziskovalna dejavnost z uporabo celovitega pristopa poskušala opredeliti gonilne sile teh trendov. To bo vključevalo analizo institucionalnih značilnosti ter značilnosti na na makro in mikro ravni. Končni rezultat raziskave bodo dokazi, ki bodo predmet razprave o pobudah in možnostih za spodbujanje gospodarske in socialne konvergence na evropski ravni.

Eurofound proučuje tudi možnost kombiniranja kazalnikov in oblikovanja zbirnih indeksov na podlagi izkušenj drugih mednarodnih organizacij. Analize bodo na podlagi prejšnjega dela obravnavale možnost združevanja držav ali regij v skupine za boljše razumevanje razlik med njimi.