Anticipating and managing the impact of change
Digitalizacija je tu: trendi prestrukturiranja bančnega poslovanja s prebivalstvom
Published:
26 September 2022
Research report
Abstract
Bančni sektor za prebivalstvo je idealno okolje za proučevanje učinkov digitalizacije na delo in zaposlovanje. Finančne storitve se vse pogosteje zagotavljajo prek spleta brez posrednikov, tj. institucij, ki so v neposrednem stiku s strankami. Številne banke v tem sektorju so od svetovne finančne krize v postopku serijskega prestrukturiranja in je eden redkih storitvenih sektorjev, ki stagnira ali zmanjšuje zaposlenost. Poleg tehnoloških sprememb v načinu zagotavljanja storitev se ta sektor odziva tudi na druge izzive, vključno s povečanim regulativnim bremenom in bremenom zaradi zagotavljanja skladnosti z zakonodajo, konkurenco finančne tehnologije, nizkimi obrestnimi merami in manjšo dobičkonosnostjo. V študijah primerov v tem poročilu so opisani primeri nedavnega prestrukturiranja v tem sektorju, razlogi za prestrukturiranje, njegovo upravljanje in vpliv na zaposlovanje, organizacijo dela ter druge poslovne in zaposlitvene rezultate.
Key findings
Čeprav se je v večini storitvenih sektorjev število delovnih mest v zadnjem desetletju povečevalo, se je zaposlenost v sektorju bančnega poslovanja s prebivalstvom zmanjšala, najprej zaradi finančne krize, ki sta ji sledili digitalizacija in nedavni prehod na spletno poslovanje. Hkrati se je zmanjšala fizična infrastruktura bančnega poslovanja s prebivalstvom, saj je sedaj v EU le približno 20 bančnih podružnic na 100 000 prebivalcev v primerjavi s približno 30 v letu 2004.
Prestrukturiranje bančnega poslovanja s prebivalstvom je v primerjavi z drugimi sektorji pogosto obsežno, dolgotrajno in zapleteno in poteka prek dobro uveljavljenih institucionalnih okvirov socialnega dialoga, pri tem pa je v pomoč visoka raven zastopanosti delavcev in kolektivne organiziranosti. Je pomemben primer bistvene vloge socialnega dialoga pri blaženju negativnih učinkov prestrukturiranja.
V primerjavi z drugimi sektorji se je delež specializiranih strokovnjakov na področju bančnega poslovanja s prebivalstvom hitro povečeval, pri čemer imata dve tretjini tistih, ki se ukvarjajo z bančnim poslovanjem s prebivalstvom, v EU zdaj visokošolsko izobrazbo. Da bi zadostili temu novemu povpraševanju po visokokvalificiranih delovnih mestih (kot so pravni strokovnjaki, znanstveniki za podatke in strokovnjaki za varnost omrežij) ter povečali zaposljivost tistih na bolj tradicionalnih bančnih delovnih mestih, bo za sektor ključnega pomena, da razvije ciljno usmerjene politike na področju znanj in spretnosti.
Digitalizacija je spremenila številne tradicionalne načine dela v bančnem poslovanju s prebivalstvom, zaradi česar se je povečalo število delovnih mest za računalniškim zaslonom in zmanjšalo število delovnih mest z neposrednim stikom s strankami. Pri velikem deležu dela, ki se lahko opravi na daljavo, je bilo v tem sektorju zabeleženo tudi največje povečanje dela od doma med pandemijo, pri čemer je skoraj eden od dveh zaposlenih v finančnem sektorju v EU v letu 2021 „običajno“ ali „občasno“ delal na daljavo.
Bančno poslovanje s prebivalstvom je sektor z visokimi plačami, vendar je zanj značilna tudi največja razlika v plačah med spoloma. Čeprav to deloma odraža specializirano naravo delovnih mest v sektorju, v katerem so moški prekomerno zastopani v bolje plačanih poklicih, povezanih z informacijsko tehnologijo, ter v nadzornih in vodstvenih vlogah, bodo imele revizije plač glede na spol, predvidene v predlagani direktivi EU o preglednosti plač, pomembno vlogo pri ugotavljanju drugih dejavnikov, odgovornih za velike razlike v plačah med spoloma v sektorju.
The report contains the following lists of tables and figures.
List of tables
- Table 1: Top 6 retail banking occupations in 2011 and 2021, EU27
- Table 2: Characteristics of job loss cases in the financial sector and in all other sectors, 2008–2021
- Table 3: Largest recent restructuring cases in the financial sector at national level, 2020–2021
- Table 4: Companies involved in continuous or serial restructuring, 2019–2021
- Table 5: Summary of the main drivers of the restructuring processes in the banking cases analysed
- Table 6: Restructuring processes at CaixaBank in 2015–2021
- Table 7: Time frames of the restructuring processes
- Table 8: Implementation phases of the CaixaBank collective dismissal plan in 2021
- Table 9: Support measures for employees affected
- Table 10: Quota 100 economic incentive applied to Banco BPM
List of figures
- Figure 1: Number of bank branches per 100,000 inhabitants, 2004 and 2020
- Figure 2: Employment change in service sectors, 2008–2021, EU27 (percentage points)
- Figure 3: Financial and insurance services as a proportion of total employment, 2008 and 2021, EU27 (%)
- Figure 4: Number of employees in financial and insurance services by broad occupational group, 2008 and 2021, EU27 (millions)
- Figure 5: Unadjusted gender pay gap by country, 2020 (percentage points)
- Figure 6: Proportion of young employees (15–39 years) in the total workforce by sector, 2008–2021, EU27 (%)
- Figure 7: Relative prevalence of young employees by country, 2021, EU27 (percentage points)
- Figure 8: Proportion of part-time employees by sector, 2008–2021, EU27 (%)
- Figure 9: Average number of actual weekly working hours in the main job, 2008 and 2020, EU27
- Figure 10: Change in total volume of hours worked compared with 2008, EU27 (percentage points)
- Figure 11: Teleworking incidence by sector, 2008–2021, EU27 (%)
- Figure 12: Teleworking incidence in retail banking before and during the pandemic, 2019 and 2020, EU27 (%)
- Figure 13: Teleworking incidence by gender, 2008–2021, EU27 (%)
- Figure 14: Employee location by broad occupational group, 2021, EU27 (%)
- Figure 15: Number of restructuring announcements involving job losses and job gains per year, 2008–2021, EU27 (%)
- Figure 16: Number of national or subnational cases involving job losses in the financial sector by restructuring type, 2008–2021, EU27
- Figure 17: Offshoring cases, 2008–2021
- Figure 18: Proportions of payment instruments used at the point of sale and in person-to-person payments (left figure) and used online (right figure), euro zone, 2019 (%)
- Figure 19: Use of payment methods during the pandemic, euro zone, 2020 (%)
- Number of pages
-
78
- Reference nº
-
EF22014
- ISBN
-
978-92-897-2280-3
- Catalogue nº
-
TJ-04-22-009-EN-N
- DOI
-
10.2806/146383
- Permalink
| Country | Restructuring case studies database | |
|---|---|---|
| Denmark | Restructuring case studies | Danske Bank |
| Italy | Restructuring case studies | Banco BPM |
| Netherlands | Restructuring case studies | ING Group |
| Poland | Restructuring case studies | Bank Pekao S.A. |
| Portugal | Restructuring case studies | Novo Banco Group |
| Spain | Restructuring case studies | CaixaBank |
Cite this publication
Eurofound (2022), Going digital: Restructuring trends in retail banking, Publications Office of the European Union, Luxembourg.
Related publications
Publication series
