Akterji in institucije na Madžarskem

Od razpustitve ministrstva za inovacije in tehnologijo (Innovációs és Technológiai Minisztérium, ITM) konec leta 2022 so ključni javni organi, ki urejajo poklicno življenje, državni sekretariat za politiko zaposlovanja v okviru ministrstva za gospodarski razvoj (Gazdaságfejlesztési Minisztérium, GFM), od 1. januarja 2024 pa se je preimenoval v Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo (Nemzetgazdasági Minisztérium, NGM), namestnik državnega sekretariata za poklicno usposabljanje na Ministrstvu za kulturo in inovacije (Kulturális és Innovációs Minisztérium, KIM) in namestnik državnega sekretariata za programe javnih del in upravljanje voda na Ministrstvu za notranje zadeve (Belügyminisztérium, BM).

Trenutno je ministrstvo za nacionalno gospodarstvo v celoti odgovorno za politiko in strategijo zaposlovanja ter trga dela. Pripravlja osnutke zakonov, ki se nanašajo na svet dela na splošno (vključno z delovno zakonodajo ter pravnim okvirom za odnose med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog). Zastopa vlado v nacionalnem tristranskem in večstranskem dialogu. Poleg tega lahko minister za nacionalno gospodarstvo odloča o razširitvi kolektivnih pogodb na gospodarske sektorje, če to zahtevajo odbori za sektorski socialni dialog (ágazati párbeszéd bizottság) (glej člen 4(2)(b) zakona LXXIV iz leta 2009).

Ministrstvo za notranje zadeve ima posebno vlogo pri določanju pravnega in finančnega okvira za programe javnih del in pri njihovem upravljanju prek lokalne uprave. Za zdravstvena vprašanja, povezana z delom, je odgovoren direktorat za higieno dela in zdravje pri delu v nacionalnem centru za javno zdravje (Munkahigiénés és Foglalkozás-egészségügyi Főosztály, Országos Közegészségügyi Intézet), ki ga nadzira ministrstvo za notranje zadeve.

Upravna in delovna sodišča so bila sodišča prve stopnje, dokler niso bila 31. marca 2020 odpravljena z zakonom CXXVII iz leta 2019. Splošni nasledniki so sodišča z enako krajevno pristojnostjo kot sodišča delovnih sodišč. Alternativni način reševanja sporov od leta 2016 zagotavlja služba za svetovanje in reševanje sporov na področju dela (Munkaügyi Tanácsadó és Vitarendező Szolgálat, MTVSZ). Za razliko od svoje predhodnice – službe za delovno arbitražo in mediacijo (Munkaügyi Közvetítői és Döntőbírói Szolgálat) – MTVSZ kot prevladujoči pristop uporablja pristop delovnega prava, najpomembnejši postopek pa je svetovanje. MTVSZ je organiziran regionalno, z močno lokalno prisotnostjo.

Nacionalni zavod za zaposlovanje (Nemzeti Foglalkoztatási Szolgálat) trenutno nadzira ministrstvo za nacionalno gospodarstvo in področje varnosti in zdravja pri delu. Oddelki za zaposlovanje vladnih uradov na ravni okrožja (in Budimpešte) upravljajo mrežo uradov za zaposlovanje na okrožnih vladnih uradov. Poleg tega oddelki za delo ter varnost in zdravje pri delu vladnega urada v Budimpešti in vladni uradi na državni ravni delujejo kot inšpektorati za varnost in zdravje pri delu.

Reprezentativnost socialnih partnerjev na nacionalni ravni ni izrecno vključena v madžarsko zakonodajo. Kljub temu zakon o glavnem nacionalnem organu za civilni dialog, Nacionalnem ekonomsko-socialnem svetu (Nemzeti Gazdasági és Társadalmi Tanács, NGTT), določa podrobna merila za sodelovanje socialnih partnerjev v NGTT. Na splošno velja, da to deluje kot oblika merila reprezentativnosti na nacionalni ravni.

NGTT je bil ustanovljen z zakonom XCIII iz leta 2011. Med člani NGTT (od leta 2020) je 6 sindikalnih konfederacij in 14 organizacij delodajalcev. Drugi člani so navedeni v ustreznih tabelah spodaj in predstavljajo nacionalne zbornice, tuje zbornice, ki delujejo na Madžarskem, znanstvene strokovnjake, predstavnike umetnosti in tradicionalne cerkve. NGTT se ne more šteti za organ socialnega dialoga; Namesto tega je bolj simbolično posvetovalno telo za civilni dialog brez kakršne koli pogajalske funkcije.

Konfederacije sindikatov in delodajalcev so vabljene k sodelovanju v NGTT (v skladu s členom 4(8) zakona XCIII iz leta 2011), če izpolnjujejo naslednji sklop meril.

Sindikalne konfederacije so vabljene, če:

• organizacije članice v vsaj 4 gospodarskih sektorjih in vsaj 12 podsektorjih

• organizacije članice v najmanj 8 okrožjih (ali organizacije članice z regionalnimi organizacijami)

• organizacije na ravni podjetij pri najmanj 150 delodajalcih

Konfederacije delodajalcev so vabljene, če:

• organizacije članice v vsaj 2 gospodarskih sektorjih in vsaj 6 podsektorjih

• Organizacije članice v najmanj 10 okrožjih

• pridruženi člani ali članske organizacije, ki zastopajo najmanj 1.000 podjetij ali podjetij, ki skupaj zaposlujejo 100.000 zaposlenih

V glavnem tristranskem organu za socialni dialog, Stalnem posvetovalnem forumu zasebnega sektorja in vlade (Versenyszféra és a Kormány Állandó Konzultációs Fóruma, VKF), se merila reprezentativnosti ne uporabljajo. VKF temelji na sporazumu, ki se ne nanaša na reprezentativnost, temveč vsebuje seznam vključenih socialnih partnerjev na podlagi vzajemnega priznavanja strank. Tri sindikalne konfederacije – Demokratična zveza neodvisnih sindikatov (Független Szakszervezetek Demokratikus Ligája, LIGA), Nacionalna konfederacija delavskih svetov (Munkástanácsok Országos Szövetsége, Munkástanácsok) in Madžarska konfederacija sindikatov (Magyar Szakszervezeti Szövetség, MASZSZ) – in tri organizacije delodajalcev – Madžarska zveza potrošniških zadrug in trgovinskih združenj (Általános Fogyasztási Szövetkezetek és Kereskedelmi Társaságok Országos Szövetsége, ÁFEOSZ), Konfederacija madžarskih delodajalcev in industrijalcev (Munkaadók és Gyáriparosok Országos Szövetsége, MGYOSZ) in Nacionalno združenje podjetnikov in delodajalcev (Vállalkozók és Munkáltatók Országos Szövetsége, VOSZ) – sodelujejo v VKF, ki so vsi tudi člani NGTT.

O zastopanju sindikatov

V skladu z delovnim zakonikom (zakon I iz leta 2012) ima vsak delavec pravico, da se pridruži sindikatu ali se mu ne pridruži, da bi spodbujal svoje gospodarske in socialne interese (člen 231). Podrobna pravila o uveljavljanju te pravice so določena v zakonu CLXXV iz leta 2011 o pravici do združevanja, zakonu CLXXXI iz leta 2011 o upravnih postopkih in civilnem zakoniku (zakon V iz leta 2013). Zaposleni v javnem sektorju imajo tudi pravico do organiziranja, vendar je njihova pravica do kolektivnih pogajanj omejena (za javne uslužbence) ali odsotna (za javne uslužbence v javni upravi).

Stopnja sindikalizacije na Madžarskem je približno 7,4% (od 1. četrtletja 2020). Sindikati na delovnem mestu so povezani z različnimi sektorskimi ali regionalnimi zvezami in so prek teh zvez (ali včasih neposredno) povezani s šestimi nacionalnimi sindikalnimi konfederacijami. Pluralizacija je prisotna tudi na delovnih mestih.

Novi delovni zakonik je spremenil pravila kolektivnega delovnega prava, vključno s spremembami pravice do kolektivnih pogajanj na ravni podjetij in na višjih ravneh.

Novi delovni zakonik daje svetom delavcev tudi pravico, da se pogajajo o delovnih pogojih in se o njih dogovarjajo (razen o plačah ali vprašanjih, povezanih s plačami), če delodajalec še ni sklenil kolektivne pogodbe ali če ni sindikata, ki bi jo lahko sklenil (člen 268(1)). Tako sklenjen sporazum se imenuje sporazum o obratih (üzemi megállapodás). Vendar se sporazum o obratih s to širšo vsebino ne šteje za kolektivno pogodbo in presega področje uporabe obveznega poročanja, čeprav se lahko stranke o nekaterih vsebinah pogajajo na enak način, kot bi se pogajale, če bi bila vzpostavljena kolektivna pogajanja (stranke se lahko na primer dogovorijo o daljšem referenčnem obdobju delovnega časa ali daljšem letnem nadurnem delu). Ker ni obveznosti, da se sporazumi o obratu poročajo organom, ni na voljo nobenih informacij o številu in vsebini tovrstnih sporazumov.

Članstvo v sindikatih in gostota sindikatov, 2010–2021

Opombe: * Delež zaposlenih, ki so člani sindikata. ** Članstvo zaposlenih v sindikatu izhaja iz celotnega članstva v sindikatu in se po potrebi prilagodi za člane sindikatov zunaj aktivne, odvisne in zaposlene delovne sile (tj. upokojene delavce, samozaposlene delavce, študente in brezposelne). ni na voljo.

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

Na nacionalni ravni je pet konfederacij sindikatov, ki so pridružene Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC), in ena konfederacija sindikatov na nacionalni ravni, ki ni pridružena ETUC.

Prej – z izjemo enega – so vsi delovali na delavski strani OÉT. Od leta 2011 jih je pet članov večstranskega foruma za civilni dialog NGTT, šesti pa je postal član leta 2016. Leta 2011 je bila z združitvijo zdravstvenih sindikatov, Demokratičnega sindikata madžarskih delavcev, zdravstvenih in socialnih delavcev (Magyarországi Munkavállalók Szociális és Egészségügyi Ágazatban Dolgozók Demokratikus Szakszervezete, MSZ EDDSZ) in Sindikata zdravstvenih in socialnih delavcev Madžarske, sindikata okrožne bolnišnice Veszprém (Magyarországi Dolgozók Egészségügyi és Szociális Szakszervezete, MDESZSZ), kasneje pa je bila sprejeta kot članica NGTT. Hkrati v VKF, tristranskem nacionalnem organu za zasebni sektor, sodelujejo samo LIGA, Munkástanácsok in MASZSZ.

Nacionalna konfederacija madžarskih sindikatov (Magyar Szakszervezetek Országos Szövetsége, MSZOSZ), ki je bila zdaj vključena v MASZSZ, je bila nekoč največja nacionalna organizacija po številu članov. Leta 2020 je imela 104.000 aktivnih članov in približno 150.000 članov v drugih kategorijah, kot so upokojenci in vajenci; LIGA je na drugem mestu.

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

Od leta 2013 se nekatere nacionalne sindikalne konfederacije združujejo kot odziv na učinke novega delovnega zakonika, upad socialnega dialoga na splošno, neugodno politično ozračje in dolgotrajno potrebo po vključevanju. Zveza avtonomnih sindikatov (Autonóm Szakszervezeti Szövetség, ASZSZ), Forum za sodelovanje sindikatov (Szakszervezetek Együttműködési Fóruma, SZEF) in MSZOSZ so svojo integracijo napovedali 1. maja 2013, vendar se je SZEF pozneje umaknil. Leta 2014 sta se ASZSZ in MSZOSZ združila v MASZSZ in tako ustvarila največjo konfederacijo v državi.

Nacionalne konfederacije sindikatov niso neposredno vključene v kolektivna pogajanja v tradicionalnem smislu, to je na dvostranski način, temveč so vključene v tristranska pogajanja o minimalni plači in priporočilih glede plač v okviru VKF.

O zastopanju delodajalcev

Članstvo v organizacijah delodajalcev je prostovoljno.

Devet organizacij delodajalcev je imelo vlogo na nacionalni ravni – bile so tudi članice delodajalcev nekdanje OÉT. Iz zgodovinskih razlogov so nekatere med njimi dejansko sektorske organizacije, ki so dejavne na nacionalni in sektorski ravni.

Odprava OET je pomenila resen izziv za organizacije delodajalcev, saj je bila za mnoge od njih glavna naloga tega organa sodelovanje v nacionalnem socialnem dialogu, za kar je imel strokovno znanje, osebje in infrastrukturo. Poleg tega je članstvo v OÉT pomenilo dodaten razlog za člane, da se pridružijo zadevni organizaciji delodajalcev. Podobno kot sindikalne konfederacije so samo tri nacionalne konfederacije delodajalcev (glej spodaj) članice VKF, medtem ko vseh devet nacionalnih organizacij delodajalcev in pet drugih organizacij delodajalcev sodeluje v NGTT.

Od 1. januarja 2012 se morajo podjetja in podjetniki registrirati pri ustrezni gospodarski zbornici, da bi ravnali v skladu z zakonom CXXI iz leta 1999 (kakor je bil spremenjen novembra 2011). Ta obvezna registracija stane letno pristojbino za registracijo v višini 5 000 HUF (približno 16 EUR), vendar ne zagotavlja enakih pravic in obveznosti kot polnopravni člani zbornic. Organizacije delodajalcev so bile sovražne do ideje o obvezni registraciji, saj podjetjem ne prinaša nobenih koristi in bi jo lahko preprosto obravnavali kot davek. Slabi pripravljenost podjetij, da se pridružijo organizacijam delodajalcev, ki temeljijo na svobodi združevanja.

Gostota organizacij delodajalcev, 2012–2020

Opomba: * Odstotek zaposlenih, ki delajo v podjetju, ki je član katere koli organizacije delodajalcev, ki sodeluje v kolektivnih pogajanjih. ni na voljo.

Glavne organizacije delodajalcev

Dve najpomembnejši organizaciji delodajalcev sta MGYOSZ in VOSZ v zasebnem sektorju. Skupaj z ÁFEOSZ so člani VKF. Te tri organizacije delodajalcev so uspele ohraniti svojo vlogo pri posvetovanju in pogajanjih na nacionalni ravni, medtem ko druge organizacije delodajalcev ponavadi spodbujajo svojo dejavnost v sektorskem socialnem dialogu ali pa so prisiljene iskati drugačne načine za prilagajanje spremenjeni strukturi socialnega dialoga.

Glavne organizacije delodajalcev in konfederacije

Opomba: MSP, mala in srednja podjetja.

Od leta 2012 je edini forum tristranskega dialoga na nacionalni ravni VKF. Ne more se šteti za nadomestek za OÉT (ki je prenehal obstajati leta 2011), saj delovanje VKF ni zakonsko urejeno in so njegove seje organizirane ad hoc, brez letnega dnevnega reda in na način, ki strankam ne omogoča poglobljenih razprav. Njeni sestanki običajno niso odprti za javnost. Letna posvetovanja in pogajanja o nacionalnih minimalnih plačah in priporočilih glede plač ter o poznejših sporazumih so bili v zadnjem času edina stalna tema tristranskega dialoga na nacionalni ravni.

NGTT je večstranski forum za posvetovanje o številnih socialno-ekonomskih vprašanjih, ki vključuje veliko število akterjev. Ne moremo ga obravnavati kot organ socialnega dialoga; Je simbolično posvetovalno telo civilnega dialoga brez kakršne koli pogajalske funkcije. Ta ureditev se v zadnjih letih ni spremenila.

Sektorski odbori za socialni dialog (januarja 2023 jih je bilo 18 in 24 odborov za podsektorski dialog na nižji ravni) obstajajo od leta 2004. Vzpostavljeni so bili za spodbujanje sektorskega dialoga na splošno, vključno s sektorskimi kolektivnimi pogajanji, čeprav sektorska kolektivna pogajanja še niso bila v celoti vključena v sistem kolektivnih pogajanj. Odbore za sektorski socialni dialog ureja zakonodaja (zakon LXXIV iz leta 2009), ki ureja delovanje sektorskega in srednjega socialnega dialoga. Zakonodaja podrobno določa tudi merila za reprezentativnost na sektorski ravni. Zakonodajalci so imeli pri pripravi novega delovnega zakonika izrecen namen spodbujati pogajalsko dejavnost sindikatov in kolektivna pogajanja preusmeriti s tradicionalne ravni (na ravni podjetij) na sektorsko raven. Novi zakonik doslej ni povzročil povečanja števila kolektivnih pogodb na sektorski ravni.

Glavni tristranski in dvostranski organi

Sindikati in sveti delavcev sobivajo na madžarskih delovnih mestih. Njihove vloge, pravice in obveznosti ter njihov odnos z vodstvom/delodajalci ureja delovni zakonik (Zakon I iz leta 2012), in sicer del 3 o odnosih med delodajalci in delojemalci.

Vloge, pravice in obveznosti sindikatov in svetov delavcev

Novi delovni zakonik (Zakon I iz leta 2012) je uvedel posebne spremembe v zvezi z odnosi med delodajalci in delojemalci na delovnih mestih. Ključne točke so naslednje.

• Pred letom 2012 je bila zastopanost sindikatov na ravni podjetij odvisna od števila njihovih članov, izvoljenih v svet delavcev. V novem delovnem zakoniku je bilo to pravilo nadomeščeno z 10-odstotnim pragom (če je 10 % skupnega števila delavcev pri delodajalcu članov sindikata), določenim glede na pravico do kolektivnih pogajanj.

• Če pri delodajalcu ni "reprezentativnega" sindikata (tj. sindikata, ki je pooblaščen za kolektivna pogajanja) in ni v veljavi kolektivne pogodbe, ima svet delavcev pravico, da z delodajalcem sklene pogodbo o obratu, ki ureja delovne pogoje (razen plač).

• Sveti delavcev imajo funkcijo "inšpekcijskega" dela in imajo pravico spremljati zakonito delovanje delodajalca; Vendar ima samo sindikat pravico zastopati delavce v pritožbah zaradi nezakonitosti ali drugih sporov.

• Delodajalec ima obveznosti obveščanja in posvetovanja samo do sveta delavcev (v skladu s prejšnjo zakonodajo so imeli to pravico tudi sindikati na ravni podjetja).

Ureditev, sestava in pristojnosti organov