Ranljivi delavci

To raziskovalno poročilo preučuje, kako prilagodljive delovne ureditve v EU vplivajo na kakovost delovnega časa, avtonomijo in dobrobit zaposlenih, ter primerja nedavne spremembe z pred desetletjem. Analizira razlike med ravnmi znanja, sektorji in državami članicami ter ocenjuje vlogo predpisov in politik, kot je pravica do odklopa.

V preteklem letu so se nacionalne minimalne plače po vsej EU, zlasti v državah srednje in vzhodne Evrope, še naprej močno zviševale, kar je še naprej zmanjševalo regionalne razlike. Direktiva EU o minimalni plači se je izkazala kot pomemben dejavnik zvišanja minimalne plače v številnih državah, saj je presegla raven inflacije in se v številnih nizko plačanih sektorjih zvišala hitreje od skupno dogovorjenih minimalnih plač.

V zadnjih dveh desetletjih so trgi dela po vsej EU zabeležili izrazit porast nestandardne zaposlitve. Čeprav takšni dogovori lahko ponudijo prilagodljivost in boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, se ranljivost pojavi, kadar so neprostovoljne ali ko se prekrije več nestandardnih značilnosti. To poročilo analizira razširjenost ranljivosti zaposlovanja po celotni EU-27 od leta 2009 do 2021 ter preučuje njene povezave z delovnimi pogoji, zdravstvenimi izidi in odzivi politik. Ugotovitve kažejo, da so ženske, mladi in migranti izpostavljeni največjemu tveganju, pri čemer tisti, ki doživljajo več dimenzij ranljivosti, poročajo o slabših zaposlitvenih možnostih, omejenih možnostih usposabljanja, manj avtonomije ter višjih stopnjah tesnobe in depresije. Poročilo prav tako pregleduje ukrepe EU in nacionalne politike, namenjene krepitvi pogodbene gotovosti in podpori prehodom v bolj varno zaposlitev.