&w=3840&q=90)
Delovni pogoji
Delovni pogoji se nanašajo na pogoje, pod katerimi se delo izvaja. Delovno stanje je značilnost ali kombinacija značilnosti dela, ki jih je mogoče spreminjati in izboljšati. Trenutne predstave o delovnih pogojih vključujejo upoštevanje širših dejavnikov, ki lahko psihosomatsko vplivajo na zaposlenega. Tako širša definicija pojma vključuje ekonomsko dimenzijo dela in učinke na življenjske pogoje. Delovni pogoji so predmet delovnega prava in jih urejajo vsi njegovi različni viri: zakonodaja, kolektivne pogodbe, delovna pravila, delovna pogodba, pa tudi običaji in praksa.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Algoritemsko upravljanje na evropskih delovnih mestih - Digitalna zgodba
Ta digitalna zgodba predstavlja glavne ugotovitve o uvajanju algoritmičnega upravljanja v evropskih delovnih okoljih ter njegovi povezavi z delovnimi pogoji in dobrobitjo zaposlenih.Algoritmično upravljanje v evropskih delovnih okoljih
Naraščajoče število zaposlenih je podvrženo algoritmičnemu upravljanju – uporabi računalniških programov za spremljanje uspešnosti, dodeljevanje nalog in razporejanje dela. Kako to preoblikuje delo in vpliva na delovne pogoje ter dobrobit zaposlenih?Nestandardna zaposlovanje v EU: Trendi, vrste in delovni pogoji
To poročilo ponuja pregled trendov v novih in nestandardnih oblikah dela po vsej Evropski uniji. Na podlagi razpoložljivih primerjalnih evropskih podatkovnih nizov kartira nedavne spremembe v teh delovnih ureditvah in analizira njihove posledice za kakovost delovnih mest. Poročilo prav tako preučuje ukrepe socialnih partnerjev v zadnjih letih za reševanje izzivov, ki jih prinašajo nove in nestandardne oblike dela.Eurofound spremlja delovne pogoje zaposlenih in samozaposlenih pri delu. Nudi analize, osredotočene na delovne situacije, ki jih zanimajo – kot so IKT, mobilno delo in psihosocialna tveganja na delovnem mestu – ter naslavlja specifične skupine na trgu dela. Raziskave trajnostnega dela preučujejo vlogo dela in njegove pogoje pri podpori udeležbi ljudi pri delu skozi celotno življenjsko pot na načine, ki ustrezajo individualnim željam in jim omogočajo kakovostno izkušnjo dela.
Evropske države so močno zavezane izboljšanju delovnih pogojev. Čeprav je veliko pozornosti namenjene delovnim pogojem, ki negativno vplivajo na zdravje, varnost in dobro počutje, pridobivajo na pomenu tudi pogoji, ki podpirajo 'dobro delo' in visoko kakovost dela.
Delovni pogoji in kakovost zaposlovanja so visoko na evropskem političnem dnevnem redu. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) kot pomembne cilje poudarja 'spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ... ustrezna socialna zaščita, dialog med vodstvom in delavci, razvoj človeških virov z namenom trajne zaposlitve in boj proti izključevanju'.
Politika EU zagotavlja enake možnosti na delovnem mestu za ženske in moške, omejuje delovni čas, določa standarde za zagotavljanje varnosti in spodbuja vlaganja v razvoj veščin. Evropska komisija in države članice so vzpostavile različne postopke za spremljanje napredka in razvoja glede delovnih pogojev.
17. novembra 2017 so Evropski parlament, Svet in Evropska komisija uradno razglasili Evropski steber socialnih pravic. Ena glavnih načel stebra je doseganje poštenih delovnih pogojev. To zajema varno in prilagodljivo zaposlitev, plače, delovne pogoje in zaščito v primeru odpovedi, socialni dialog in vključevanje delavcev, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje ter varstvo podatkov.
Sprejeta junija 2019 in kot neposredno nadaljevanje stebra, nova direktiva 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih določa nove minimalne pravice za vse delavce ter nova pravila o zagotavljanju informacij delavcem o njihovih delovnih pogojih.
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
29 November 2022
Working conditions in the time of COVID-19: Implications for the future
The strict public health restrictions implemented by governments in 2020 to control the COVID-19 pandemic abruptly changed working life and continued to shape it over the two years that followed. Between March and November 2021, over 70,000 interviews were carried out in 36 countries by the European Working Conditions Telephone Survey (EWCTS), a high-quality probability-based survey. The aim was to provide a detailed picture of the working lives of Europeans in that exceptional time.
The report documents the working conditions of Europeans in 2021. It examines variation in job quality and identifies its positive association with well-being, health, work engagement and the financial sustainability of work. It highlights the divergences in the experiences of workers depending on workers’ own attributes and their place in the workforce. From this analysis, the report aims to derive lessons for the future, particularly in relation to the enduring marks on how we work and the implications for work organisation, the quality of work, and the interaction between work and private life.
7 December 2022
Living, working and COVID-19 in the European Union and 10 EU neighbouring countries
The Living, working and COVID-19 survey, first launched by Eurofound in early 2020, aims to capture the wide-ranging impact of the pandemic on the work and lives of EU citizens. The fifth round of the Eurofound survey, which was implemented in spring 2022, also sheds light on a new uncertain reality caused by the war in Ukraine, record-high inflation and sharp rises in the cost of living. As a pilot survey, a shorter version of the questionnaire was fielded by the European Training Foundation (ETF) in 10 European Union (EU) neighbouring countries. This joint Eurofound-ETF factsheet presents a selection of results from the survey covering both the EU-27 and the 10 selected EU neighbouring countries.
The results reveal at least one clear commonality across respondents from all countries: serious concerns about the rising cost of living. At the same time, the results point to a large divergence in living and working conditions between respondents in the two groups of countries, but also show large differences within the EU itself and amongst the selected EU neighbouring countries.
19 May 2022
Delovno življenje v pandemiji COVID-19 2021
Ta publikacija vsebuje poročila posameznih držav o delovnem življenju v letu 2021 za 28 držav – 27 držav članic EU in Norveško. Poročila držav povzemajo dokaze o vplivu pandemije COVID-19 na delovno življenje na podlagi nacionalnih raziskav in rezultatov anket v letu 2021. Opisujejo politične odzive vlad in socialnih partnerjev v prizadevanjih za ublažitev socioekonomskih učinkov ter vključujejo poudarek na področjih politike, povezanih z prilagajanjem na pandemijo in vrnitvijo na delo. To vključuje zlasti osredotočenost na nove ureditve zdravja in varnosti pri delu, nove delovne ureditve, politike za reševanje pomanjkanja delovne sile in plač ter določanje plač. Poročila prav tako raziskujejo vpliv pandemije na socialni dialog, kolektivno pogajanje in industrijske akcije.
Prosimo, upoštevajte, da ni združenega poročila o delovnem življenju v EU v letu 2021.
10 March 2022
Overtime in Europe: Regulation and practice
Despite the well-known adverse effects of regular long working hours on workers’ health, well-being and performance, many workers in the EU continue to work beyond their normal hours. Part of this additional working time is classified as overtime. This report takes a comparative overview of how overtime is regulated in the EU Member States, Norway and the United Kingdom, including its definition, the limits on its use and the compensation received by workers for working extra hours. The report assesses the extent of the phenomenon using national-level data, delves into the factors that explain it, and examines the potential consequences for workers and firms. Finally, the report summarises the current debate on the topic, as uncompensated working hours, structural overtime and monitoring of working hours are currently some of the most discussed work-related issues across the EU.
9 December 2020
Employee monitoring and surveillance: The challenges of digitalisation
New digital technologies have expanded the possibilities of employee monitoring and surveillance, both in and outside the workplace. In the context of the increasing digitalisation of work, there are many issues related to employee monitoring that warrant the attention of policymakers. As well as the often-cited privacy and ethical concerns, there are also important implications for worker–employer relations, as digitally enabled monitoring and surveillance inevitably shift power dynamics in the workplace. Based on input from the Network of Eurofound Correspondents, this report explores the regulatory approaches to workplace monitoring in Europe, and the many challenges arising from the use of new digital technologies. Drawing from empirical and qualitative research, the report also provides some insight into the extent of employee monitoring in Europe and the implications for job quality and work organisation.
16 January 2020
Telework and ICT-based mobile work: Flexible working in the digital age
Advances in ICT have opened the door to new ways of organising work. We are shifting from a regular, bureaucratic and ‘factory-based’ working time pattern towards a more flexible model of work. Telework and ICT-based mobile work (TICTM) has emerged in this transition, giving workers and employers the ability to adapt the time and location of work to their needs. Despite the flexibility and higher level of worker autonomy inherent in TICTM, there are risks that this work arrangement leads to the deterioration of work–life balance, higher stress levels and failing worker health. This report analyses the employment and working conditions of workers with TICTM arrangements, focusing on how it affects their work–life balance, health, performance and job prospects. While policymakers in many EU countries are debating TICTM and its implications, the study finds that only a few have implemented new regulations to prevent TICTM from having a negative impact on the well-being of workers.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Jorge Cabrita
Senior research managerJorge Cabrita je višji vodja raziskav v enoti za delovno življenje, kjer oblikuje, koordinira in upravlja raziskave po vsej Evropi ter širi njihove ugotovitve. Njegova glavna strokovna področja vključujejo delovne pogoje in kakovost zaposlitve, delovni čas in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, zdravje in dobrobit delavcev, enakost spolov ter družbeno-ekonomske vplive zelene tranzicije. Trenutno vodi raziskave o razvoju delovnega časa in kakovosti zaposlitve v podnebno ranljivih regijah ter so-vodi izvajanje Evropske raziskave delovnih pogojev 2030. Prej je bil raziskovalec na Centru za študije socialne intervencije in Raziskovalnem centru za portugalsko gospodarstvo ter delal kot trener in svetovalec. Ima diplomo iz ekonomije in magisterij iz socio-organizacijskih sistemov gospodarske dejavnosti na Ekonomski šoli v Lizboni.
Agnès Parent-Thirion
Senior research managerAgnès Parent-Thirion je višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu, kjer nadzira načrtovanje in razvoj raziskav delovnih pogojev. Ima ključno vlogo v Evropski raziskavi delovnih pogojev (EWCS), kjer so-vodi pripravo in razvoj vprašalnika za EWCS 2030. Njeni raziskovalni interesi vključujejo kakovost zaposlitve, organizacijo dela, spol, psihosocialna tveganja ter vpliv zelenih in digitalnih prehodov na delovno življenje. Z več kot dvajsetletji izkušenj pri evropskih primerjalnih raziskavah se Agnès specializira za razvoj vprašalnikov, kodiranje poklicev, nadzor kakovosti in analizo. Diplomirala je iz ekonomije in menedžmenta na univerzah Paris IX Dauphine in Paris I Panthéon Sorbonne ter ima podiplomski diplom iz statistike s Trinity College Dublin. Opravila je tudi specializirano usposabljanje o vodenju umetne inteligence (MIT Sloan Executive Education) in glavnih izzivih prehoda (Campus de la Transition). Preden se je pridružila Eurofoundu, je več let delala v Evropski komisiji.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
