&w=3840&q=90)
Umetna inteligenca
Umetna inteligenca (UI) se nanaša na strojno podprte sisteme, zasnovane za delovanje z različnimi stopnjami avtonomije, ki iz prejetih vhodov sklepajo, kako generirati izhode, kot so napovedi, vsebina, priporočila ali odločitve, ki lahko vplivajo na fizična ali virtualna okolja (Zakon o umetni inteligenci, člen 3(1)). Hitri napredki v umetni inteligenci, zlasti na področju strojnega učenja, velikih jezikovnih modelov in generativne umetne inteligence, spreminjajo delovna okolja, trg dela in javne storitve. Pričakuje se, da bo umetna inteligenca povečala produktivnost, vendar ostaja odprto vprašanje, kako se ti dosežki uresničijo in kako se delijo med podjetja, delavce in potrošnike. UI lahko podpira ali avtomatizira odločanje, upravlja delovne procese, analizira informacije, ustvarja vsebine in pomaga človeškim delavcem, kar odpira pomembna vprašanja o zaposlitvi, delovnih pogojih, kakovosti zaposlitve, veščinah, družbenem dialogu, neenakosti in kakovosti življenja. Razumevanje tako potencialnih koristi kot tveganj UI je bistveno za razvoj politik, ki podpirajo inovacije in zagotavljajo pravične in vključujoče rezultate za delavce in državljane.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Algoritemsko upravljanje na evropskih delovnih mestih - Digitalna zgodba
Ta digitalna zgodba predstavlja glavne ugotovitve o uvajanju algoritmičnega upravljanja v evropskih delovnih okoljih ter njegovi povezavi z delovnimi pogoji in dobrobitjo zaposlenih.Algoritmično upravljanje v evropskih delovnih okoljih
Naraščajoče število zaposlenih je podvrženo algoritmičnemu upravljanju – uporabi računalniških programov za spremljanje uspešnosti, dodeljevanje nalog in razporejanje dela. Kako to preoblikuje delo in vpliva na delovne pogoje ter dobrobit zaposlenih?Izpolnjevanje obljube, da nihče ne bo zaostal: Zagotavljanje pravičnega zelenega prehoda za državljane EU
To raziskovalno poročilo preučuje izkušnje Evropejcev z zeleno tranzicijo v času, ko je konkurenčnost postala osrednja prioriteta politike EU. S pomočjo kvantitativne analize podatkov na ravni EU ugotavlja, kdo podpira zelene politike, kdo spreminja vedenje in kdo tvega, da bo zaostal. S kombiniranjem s primerjalno analizo politik v vseh 27 državah članicah, vključno z razmišljanji o uporabi vedenjskih vpogledov v zeleni javni politiki, poročilo izpostavlja ključne vrzeli in ponuja na dokazih temelječe smernice za usklajevanje konkurenčnosti z učinkovito in pravično zeleno tranzicijo.Eurofound preučuje posledice umetne inteligence na svojih štirih raziskovalnih področjih: delovne pogoje in trajnostno delo, zaposlovanje in trg dela, industrijske odnose in družbeni dialog ter življenjske pogoje in kakovost življenja. Na podlagi dolgoletnega dela na področju digitalizacije, avtomatizacije in platformnega dela raziskave Eurofound preučujejo, kako UI spreminja delo, zaposlovanje in družbo, z namenom informiranja na podlagi dokazov temelječega oblikovanja politik. Trenutno delo v trenutnem programskem obdobju se osredotoča na vpliv umetne inteligence na produktivnost zaposlenosti in plače ter na to, kako spremembe poklica, ki jih poganja umetna inteligenca, vplivajo na delovne pogoje in organizacijo dela.
Nazadnje posodobljeno: 16 September 2026
Umetna inteligenca je postala ena glavnih političnih prioritet EU kot del digitalnega prehoda in širših prizadevanj za krepitev konkurenčnosti, inovacij in družbene odpornosti.
Zakon EU o umetni inteligenci (Zakon o umetni inteligenci) je začel veljati 1. avgusta 2024 kot prvi celovit pravni okvir o umetni inteligenci na svetu. Z uporabo okvira, ki temelji na tveganju, zakon uvaja strožja pravila za visokorizične AI sisteme, kot so tisti, ki se uporabljajo pri zaposlovanju, upravljanju delavcev ter dostopu do izobraževanja in poklicnega usposabljanja za samozaposlitev. Ti sistemi so uvrščeni med visoko tvegane, saj lahko pomembno vplivajo na karierne možnosti in preživetje delavcev, vzdržujejo vzorce diskriminacije ter spodkopavajo pravice do varstva podatkov in zasebnosti. Uporabniki visokorizičnih UI sistemov na delovnem mestu morajo pred uporabo obvestiti predstavnike delavcev in prizadete delavce. Zakon si prizadeva zagotoviti, da so sistemi UI na trgu EU varni, pregledni, nediskriminatorni in spoštujejo temeljne pravice. Zakon velja postopoma: prepovedi, vključno s prepovedjo sistemov za prepoznavanje čustev na delovnem mestu (z omejenimi izjemami), so začele veljati 2. februarja 2025, medtem ko veljajo obveznosti za sisteme z visokim tveganjem, vključno s sistemi, povezanimi z zaposlovanjem, od 2. decembra 2027 po Digitalnem omnibusu o umetni inteligenci 2026.
Akcijski načrt Evropske komisije za celinsko umetno inteligenco , ki je bil predstavljen aprila 2025, si prizadeva povečati globalno konkurenčnost Evrope za umetno inteligenco z razširitvijo infrastrukture za umetno inteligenco in dostopom do podatkov, podporo sprejemanju umetne inteligence v različnih sektorjih, razvojem veščin in talentov ter spodbujanjem inovacij, usmerjenih v človeka v tehnološkem razvoju. Oktobra 2025 mu je sledila strategija Uporaba umetne inteligence, ki spodbuja sprejemanje umetne inteligence v strateških sektorjih in javnem sektorju ter vključuje ukrepe za pripravo delovne sile na umetno inteligenco.
UI na delovnem mestu se prav tako obravnava v delovnem pravu EU. Direktiva o platformnem delu (Direktiva (EU) 2024/2831), ki jo morajo države članice prenesti do 2. decembra 2026, vsebuje prva pravila EU posebej o algoritmičnem upravljanju, ki pokrivajo preglednost, človeški nadzor nad avtomatiziranimi odločitvami in informacijami ter posvetovanje s predstavniki delavcev. Pobuda Zakona o kakovostnih delovnih mestih prav tako opredeljuje algoritmično upravljanje in umetno inteligenco na delovnem mestu med prednostnimi področji, ki jih je treba obravnavati z namenom izboljšanja delovnih pogojev ob hkratnem izkoriščanju učinkovitosti, ki jo prinašajo digitalne tehnologije. Predlog za Zakon o kakovostnih delovnih mestih naj bi bil objavljen do konca leta 2026.
Ti razvojni dogodki imajo neposredne posledice za svet dela. Ker se uporaba UI intenzivira pri zaposlovanju, upravljanju uspešnosti, načrtovanju delovne sile in spremljanju delovnega mesta, so se povečale razprave o politikah o transparentnosti, odgovornosti, razvoju veščin in pravicah delavcev. Umetna inteligenca tako postaja osrednje prednostno področje za politiko zaposlovanja, socialnih in industrijskih odnosov tako na ravni EU kot na nacionalni ravni.
Evropska komisija: Zakon o umetni inteligenciopens in new tab
Evropska komisija: Akcijski načrt za celino umetne inteligenceopens in new tab in strategija uporabe umetne inteligenceopens in new tab
Evropska komisija: Komisija začenja drugo fazo posvetovanja o Zakonu o kakovostnih delovnihopens in new tab mestih
EUR-Lex: Direktiva (EU) 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev na platformahopens in new tab
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
29 October 2026
Algoritmično upravljanje v evropskih delovnih okoljih
20 July 2026
IT sektor v ospredju: Razvoj digitalne delovne sile EU
30 April 2026
UI, algoritmično upravljanje in preobrazba družbe, dela in zaposlovanja – raziskovanje konceptov
27 February 2026
Kdo uporablja generativno umetno inteligenco? Vzorci in neenakosti po celotni EU
12 February 2026
Algoritemski nadzor: Kako digitalni nadzor oblikuje delo na spletnih platformah v Evropi
26 September 2025
Kolektivno pogajanje o umetni inteligenci na delovnem mestu
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Dragoș Adăscăliței
Research managerDragoș Adăscăliței je vodja raziskav v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Njegove trenutne raziskave se osredotočajo na teme, povezane s prihodnostjo dela, vključno z vplivom umetne inteligence na delovna mesta, posledicami avtomatizacije za zaposlovanje in regulativnimi vprašanji, povezanimi z delom na platformah. Prav tako redno prispeva k primerjalnim projektom, ki spremljajo strukturne spremembe na evropskih trgih dela. Preden se je pridružil Eurofoundu, je bil predavatelj zaposlitvenih odnosov na Univerzi v Sheffieldu, Management School. Ima magisterij iz politologije na Central European University in doktorat iz sociologije na University of Mannheim.
Tina Weber
Senior research managerTina Weber je višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Njeno delo se osredotoča na pomanjkanje delovne sile, vpliv hibridnega dela in kulturo 'vedno vklopljene' ter pravico do odklopa, delovne pogoje in ukrepe socialne zaščite za samozaposlene ter vpliv dvojnih prehodov na zaposlovanje, delovne pogoje in industrijske odnose. Odgovorna je za študije, ki ocenjujejo reprezentativnost evropskih socialnih partnerskih organizacij. Izvajala je tudi raziskave o evropskih delovnih svetih ter razvoju industrijskih odnosov in socialnega dialoga v Evropski uniji. Preden se je leta 2019 pridružila Eurofoundu, je delala v zasebnem raziskovalnem inštitutu, kjer je predvsem izvajala ocene vpliva in vrednotenja delovnega prava EU in politik trga dela. Tina je doktorirala iz političnih ved na Univerzi v Edinburghu, kjer se je osredotočala na vlogo nacionalnih sindikatov in delodajalskih organizacij v evropskem socialnem dialogu.
Sara Riso
Senior research managerSara Riso se je Eurofoundu pridružila leta 2006 in je trenutno višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje. Sodeluje pri raziskovalnih projektih, osredotočenih na digitalizacijo in delovne pogoje. Preden se je pridružila Eurofoundu, je Sara vodila raziskovalne projekte za velike evropske združenja in mreže s sedežem v Bruslju. Njena akademska podlaga je iz psihologije, komunikacije in jezikov. Njeno glavno raziskovalno zanimanje je raziskovanje novih stresorjev na delovnem mestu, ki izhajajo iz povečane digitalizacije dela, razvijajočih se organizacijskih praks in strategij upravljanja sprememb za reševanje izzivov, ki jih prinaša digitalizacija v sodobnih delovnih okoljih.
Marianna Baggio
Research officerMarianna Baggio je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu, kjer dela na vidikih Evropske raziskave kakovosti življenja (EQLS), enakosti spolov, zeleni tranziciji in digitalnem življenju Evropejcev, vključno z vplivom umetne inteligence izven delovnega okolja. Preden se je pridružila Eurofoundu, je delala kot analitičarka politik v Centru za kompetence za vedenjske vpoglede pri Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije. Delala je kot postdoktorandka na Univerzi Vita-Salute San Raffaele (Milano) in Univerzi v Trentu. Prav tako prinaša obsežne izkušnje iz prejšnje vloge kot uradnica za družbeno odgovornost podjetij (CSR) v Južni Afriki. Marianna ima doktorat iz ekonomije in menedžmenta z Univerze v Trentu, specializirano za vedenjsko ekonomijo.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
