&w=3840&q=90)
Družbeni dialog
Socialni dialog lahko opredelimo kot pogajanja, posvetovanja, skupna dejanja, razprave in izmenjavo informacij, ki vključujejo delodajalce in delavce. Dobro delujoč socialni dialog je ključno orodje za oblikovanje delovnih pogojev, ki vključuje različne akterje na različnih ravneh. Uravnotežuje interese delavcev in delodajalcev ter prispeva tako k gospodarski konkurenčnosti kot k družbeni koheziji.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Industrijski odnosi: razprava o in razvoju ureditev delovnega časa v letu 2025
Spremembe ureditev delovnega časa po celotni EU v letu 2025 odražajo raznolikost nacionalnih sistemov industrijskih odnosov in ravni, na katerih poteka socialni dialog. Ta članek analizira razprave in razvoj v letu 2025 glede nadur, beleženja delovnega časa, letnega dopusta in zmanjšanja delovnega časa.Predstavništvo evropskih socialnih partnerskih organizacij: železniški sektor
Ta študija zagotavlja informacije, ki omogočajo oceno reprezentativnosti akterjev, vključenih v evropski sektorski socialni dialog za železniški sektor.Representativeness of the European social partner organisations: Commerce sector – 2026
This study provides information allowing for an assessment of the representativeness of the actors involved in the European sectoral social dialogue committee for the commerce sector.Odločevalci potrebujejo trdne dokaze za razumevanje sprememb, ki se dogajajo na trgu dela, in za odzivanje na spreminjajočo se dinamiko industrijskih odnosov v Evropi. Eurofound uporablja podatke in analize, pridobljene iz svoje mreže dopisnikov v državah članicah EU in na Norveškem, da kartira trende in vzorce ter izkazuje primere dobro delujočega socialnega dialoga tako na evropski kot nacionalni ravni.
Raziskave Eurofounda preučujejo vidike, kot so vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje politik, vključevanje in sodelovanje zaposlenih, kolektivno pogajanje, sistemi plač in nagrajevanja, zastopanje zaposlenih ter industrijski odnosi na vseh ravneh. Preučuje, v kolikšni meri so se industrijski odnosi prilagodili nastanku multinacionalk.
Agencija je ustvarila obsežno zbirko del, ki sega več kot 40 let, in je prikazala številne in spreminjajoče se vidike socialnega dialoga v Evropi na različnih ravneh: podjetniški, sektorski, nacionalni, evropski in mednarodni.
Vodilno poročilo o industrijskih odnosih, objavljeno leta 2022, predstavlja pregled najpomembnejših razvojnih dogodkov v industrijskih odnosih, vključno s socialnim dialogom, med letoma 2015 in 2019. Druga dela na tem področju prikazujejo ključne dimenzije industrijskih odnosov.
Publikacija: Industrijski odnosi: Razvoj 2015–2019
Publikacija: Kartiranje ključnih dimenzij industrijskih odnosov
Socialni dialog je ključno načelo Evropskega stebra socialnih pravic, razglašenega leta 2017. Pojav novih razprav o socialni pravičnosti, demokraciji, kakovosti dela in novih modelih delovnih odnosov je izzival tradicionalne sisteme industrijskih odnosov in socialnega dialoga.
Trideset let po zgodovinski uvedbi evropskega socialnega dialoga v Val Duchesse v Bruslju je Evropska komisija ponovno zagnala proces novega začetka socialnega dialoga na dogodku na visoki ravni, ki je 5. marca 2015 združila organizacije socialnih partnerjev iz vse Evrope. Evropski socialni dialog je instrument socialne politike EU, ki neposredno prispeva k oblikovanju zakonodaje in politik dela EU.
25. januarja 2023 je Komisija predlagala priporočilo Sveta o 'krepitvi socialnega dialoga v EU' in objavila novo sporočilo o krepitvi in spodbujanju socialnega dialoga, 'izkoriščanju njegovega polnega potenciala za upravljanje pravičnih prehodov', kot je bilo napovedano v Evropskem akcijskem načrtu za steber socialnih pravic. Septembra 2023 je predsednica Komisije von der Leyen napovedala vrh socialnih partnerjev za leto 2024, da bi ponovil vrh iz leta 1985.
Marca 2025 so Komisija in medpanožni socialni partnerji podpisali skupni pakt o krepitvi evropskega socialnega dialoga. Ta nadgradi vrh Val Duchesse iz januarja 2024 in njegovo Deklaracijo o socialnih partnerjih.
Evropska komisija: Vrh socialnih partnerjev Val Duchesse 2024opens in new tab
Blog Eurofound: Od Val Duchesse do Rige: kako ponovno zagnati družbeni dialog?
Evropska komisija: Komisija določa konkretne ukrepe za večjo vključenost socialnih partnerjev na nacionalni in ravni EUopens in new tab
Evropska komisija: Evropski steber akcijskega načrta za socialne praviceopens in new tab
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
20 November 2024
Tripartite Exchange Seminar 2024: The role of social dialogue in a green just transition
20 March 2023
Trends in national social dialogue in responding to external shocks or crises: Background paper
This paper provides an overview of the involvement of the social partners in policymaking and social dialogue in recent years, primarily at national peak level. It will focus on the evolution of social dialogue over the past decade and a half in terms of its response to external shocks, focusing on three key periods: the financial and economic crisis between 2008 and 2012; the subsequent recovery and consolidation phase between 2013 and early 2020; the recent series of new crises, starting in 2020 with the COVID-19 pandemic up to today’s combined challenges of inflation, the ‘cost of living crisis’ and the Russian invasion of Ukraine.
1 December 2022
Social dialogue and collective bargaining in the hospital sector during the COVID-19 pandemic
This report analyses the role of social dialogue and collective bargaining in addressing the challenges created or exacerbated by the COVID-19 pandemic in the hospital sector. It also explores whether existing social dialogue and collective bargaining processes at national level were adapted in order to address these new challenges. The research included a literature review to contextualise the structural features of the hospital sector and an analysis of policy initiatives to manage the crisis implemented across the EU27 and Norway. The findings indicate that the level and nature of the social partners’ involvement in pandemic responses varied across Europe. Social dialogue and collective bargaining played a prominent role in some countries, while in others the social partners were less involved. Although no substantial changes were identified in social dialogue institutions and processes, the breadth of issues they deal with expanded beyond the traditional areas of employment and working conditions.
7 February 2022
Collective labour disputes in the EU
In recent years, apart from some intermittent spikes, there has been a general decrease in industrial action across the EU Member States. During the COVID-19 pandemic, this trend has continued, with the most significant labour disputes not surprisingly occurring in the human health and social services sector, the education sector and the transport and logistics sector. This report analyses the data collected in 2018–2019 by Eurofound during the piloting of its Industrial Action Monitor (IAM) database. Using cluster analysis, the research classified industrial action in Europe into five categories: national disputes of interest and rights, sometimes involving different forms of employment; extended disputes about collective pay agreements; localised disputes about employment problems, working time and restructuring, with short work stoppages; localised disputes about workers’ rights and grievances over company policies; and disputes concerning public policies.
In terms of specific issues, problems over pay accounted for over 40% of disputes, employment problems accounted for 20%, other aspects of working conditions accounted for 16% and protests accounted for 13%. Noting the lack of complete data on industrial action in Europe, the analysis points to the need for a systematic collection of empirical evidence in the future to provide a sound basis for comparative analysis.
23 March 2021
Working life in the COVID-19 pandemic 2020
This publication consists of individual country reports on working life during 2020 for 29 countries – the 27 EU Member States, Norway and the United Kingdom. The country reports summarise first evidence on the impact of the COVID-19 pandemic on working life based on national research and survey results. They outline the policy responses of governments and social partners in their efforts to cushion the socioeconomic effects and include a focus on policy areas that have been accelerated or disrupted due to the crisis. Finally, the reports explore the impact of the pandemic on industrial action, working time and wages.
Please note that there is no consolidated report on working life in the EU in 2020.
9 March 2021
Involvement of social partners in policymaking during the COVID-19 outbreak
Since 2016, Eurofound has closely monitored the involvement of national social partners in policymaking as part of the European Semester cycle. In 2020, the focus was on their involvement during the first months of the COVID-19 outbreak. While the pandemic has presented a huge challenge to social dialogue, the results of the analysis highlight how social dialogue can be an effective tool in shaping policy initiatives and finding solutions to emergency situations affecting businesses, workers, the economy and society. It is clear that the participation of social partners in the design and implementation of national recovery and resilience plans in 2021 will be key in the recovery process and for strengthening social dialogue going forward.
11 December 2020
Industrial relations: Developments 2015–2019
As part of its mandate to promote dialogue between management and labour, Eurofound has monitored and analysed developments in industrial relations systems at EU level and in EU Member States for over 40 years. This flagship report is based on the work done in this context during the last programming period (2015–2019). It draws on the extensive monitoring of industrial relations systems and social dialogue carried out by Eurofound on an ongoing basis. The overall aim of the report is to assist policymakers and industrial relations actors both to understand the challenges facing social dialogue and to identify possible ways to contribute to balanced and well-functioning industrial relations systems going forward.
12 October 2020
European Company Survey 2019 - Workplace practices unlocking employee potential
This report is based on the fourth edition of the European Company Survey (ECS), which was carried out jointly by Eurofound and Cedefop in 2019. It describes a wide range of practices and strategies implemented by European companies in terms of work organisation, human resource management, skills use and skills development, and employee voice. The report shows how these practices are combined and how the resulting ‘bundles of practices’ are associated with two outcomes beneficial to employees and employers: workplace well-being and establishment performance.
The analysis finds that the establishments that are most likely to generate this win–win outcome are those that combine a high degree of worker autonomy, a balanced motivational strategy, a comprehensive training and learning strategy, and high levels of direct employee involvement in decision-making, as well as offering managerial support for these practices. To boost the adoption of employee-oriented practices – particularly in relation to autonomy, skills and employee involvement – managers should be offered appropriate support, as they play a key role in the decision to initiate workplace change. They are also crucial to its success, as they must continuously support the workplace practices implemented.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Valeria Virgili
Project support officerValeria Virgili je uradnica za podporo projektom v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Trenutno dela v Mreži za socialni dialog, sporazumu o ravni storitev, ki ga financira Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, koordiniran s strani Eurofounda za podporo analizi in spodbujanju evropskega socialnega dialoga. Pred tem je opravila pripravništvo in 11-mesečno začasno zaposlitev pri Eurofoundu, kjer je prispevala k dejavnostim, povezanim z Mrežo socialnega dialoga. Preden se je pridružila agenciji, je dve leti delala v ADAPT, italijanskem raziskovalnem centru, specializiranem za mednarodno in primerjalno delovno pravo ter raziskave industrijskih odnosov. Valeria ima magisterij iz politike in socialne politike z Univerze v Bologni.
Angelina Atanasova
Research support officerAngelina Atanasova je raziskovalna podporna sodelavka v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Njene trenutne raziskovalne teme vključujejo socialni dialog in industrijske odnose ter pravice invalidov in vključevanje oseb z invalidnostjo na trg dela. Preden se je leta 2024 pridružila Eurofoundu, je desetletje delala na raziskavah politik v Bruslju, kot raziskovalka na Evropskem socialnem observatoriju, raziskovalka na Pravni fakulteti KU Leuven ter svetovalka za politiko na področju enakosti in preprečevanja diskriminacije na Open Society European Policy Institute. Doktorirala je iz prava EU in sociologije na KU Leuven ter magistrirala iz javnih politik na Central European University. Njena glavna raziskovalna področja vključujejo pravice invalidov, enakost, socialno vključenost in socialni dialog.
Victoria Cojocariu
Research officerVictoria Cojocariu je raziskovalka v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu, kjer se ukvarja s socialnim dialogom in industrijskimi odnosi. Obsežno je vključena v študije reprezentativnosti, ki jih Eurofound izvaja za podporo evropskemu socialnemu dialogu, pa tudi v študijah, ki analizirajo vlogo socialnih partnerjev na nacionalni in evropski ravni ter prakse kolektivnega pogajanja. Njeni raziskovalni interesi vključujejo digitalizacijo, organizacijo dela in prakse na delovnem mestu. Od leta 2025 Victoria upravlja bazo podatkov EU PolicyWatch. Preden se je leta 2019 pridružila Eurofoundu, je bila raziskovalka v Centru za javne inovacije v Bukarešti in pri Open Society Foundation Romunija, kjer je prispevala k nacionalnim in mednarodnim raziskovalnim projektom na področju migracij, izobraževanja, dostopa do trga dela državljanov tretjih držav ter človekovih pravic. Ima diplomo in magistrico iz sociologije.
Mária Sedláková
Research officerMária Sedláková je raziskovalka v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu, specializirana za primerjalne industrijske odnose, socialni dialog in kolektivno pogajanje. Ima strokovno znanje na področju vsebinske analize kolektivnih pogodb. Njeno trenutno delo preučuje vlogo socialnih partnerjev pri upravljanju nacionalnih javnih zaposlitvenih služb in institucij socialne varnosti ter vlogo socialnega dialoga pri delovni migraciji. Prav tako prispeva k ocenjevanju reprezentativnosti sektorskih socialnih partnerjev na ravni EU in omogoča dvoletne tripartitne izmenjave. Preden se je pridružila Eurofoundu, je Mária raziskovala kolektivno pogajanje na oddelku za upravljanje in tripartizem pri Mednarodni organizaciji dela v Ženevi (2020–2022), po obdobju kot raziskovalka na Central European Labour Studies Institute v Bratislavi (2013–2020). Ima magisterij iz politologije s specializacijo za primerjalno evropsko politiko na Central European University.
Peter Kerckhofs
Senior research managerPeter Kerckhofs je višji vodja raziskav v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Njegovo delo se osredotoča na vlogo socialnih partnerjev v evropskem semestru in tudi na nacionalno poročanje o razvoju odnosov med delodajalci in delojemalci. Peter ima široko strokovno znanje pri razvoju metodologije za študije reprezentativnosti, uporabi evropskih in nacionalnih meril reprezentativnosti v specifičnem kontekstu različnih sektorjev, hkrati pa zbira poglobljeno znanje o razmerjih med delodajalci in delojemalci v različnih sektorjih. Peter je sodeloval tudi pri projektih, povezanih z evropskimi sveti delavcev in evropskim sektorskim socialnim dialogom. Preden se je pridružil Eurofoundu, je delal kot raziskovalec za ETUI in UCL, kot politični sekretar za EMCEF in bil znanstveni koordinator doktorske fakultete Fakultete za družbene vede KU Leuven. Diplomiral je iz socialnega dela in magistriral iz političnih ved na KU Leuven in mednarodne odnose na UCL ter doktoriral iz industrijskih odnosov na Univerzi v Manchestru.
Tina Weber
Senior research managerTina Weber je višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Njeno delo se osredotoča na pomanjkanje delovne sile, vpliv hibridnega dela in kulturo 'vedno vklopljene' ter pravico do odklopa, delovne pogoje in ukrepe socialne zaščite za samozaposlene ter vpliv dvojnih prehodov na zaposlovanje, delovne pogoje in industrijske odnose. Odgovorna je za študije, ki ocenjujejo reprezentativnost evropskih socialnih partnerskih organizacij. Izvajala je tudi raziskave o evropskih delovnih svetih ter razvoju industrijskih odnosov in socialnega dialoga v Evropski uniji. Preden se je leta 2019 pridružila Eurofoundu, je delala v zasebnem raziskovalnem inštitutu, kjer je predvsem izvajala ocene vpliva in vrednotenja delovnega prava EU in politik trga dela. Tina je doktorirala iz političnih ved na Univerzi v Edinburghu, kjer se je osredotočala na vlogo nacionalnih sindikatov in delodajalskih organizacij v evropskem socialnem dialogu.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
