Plača in dohodek
Plača in dohodek sta osrednjega pomena za delovna razmerja in kakovost življenja. Temu vprašanju je bilo na ravni EU namenjeno še več pozornosti zaradi kriznih dogodkov v gospodarstvu in družbi kot celoti.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Minimalne plače v letu 2026: Letni pregled
Določanje minimalne plače po vsej EU je postalo vse bolj dinamično in pozorno področje politike, oblikovano z uvedbo Direktive EU o minimalni plači in desetletjem trajne realne rasti zakonsko določenih stopenj. To poročilo preučuje razprave o določanju plač, ki so potekale med državami članicami in Norveško leta 2025, s poudarkom na državah z in brez nacionalne minimalne plače, na medsebojno delovanje med minimalnimi plačami in kolektivnim pogajanjem v nizko plačanih sektorjih ter na vse večjo vlogo referenčnih vrednosti pri oblikovanju nacionalnih odločitev.Nacionalne minimalne plače v EU: rast, ki jo vodi politika, nadaljnja konvergenca in večja bližina pogajalskim plačam
V preteklem letu so nacionalne minimalne plače po vsej EU, zlasti v državah srednje in vzhodne Evrope, še naprej znatno naraščale, kar je še naprej zmanjševalo regionalne razlike. Direktiva EU o minimalni plači se je izkazala kot pomemben dejavnik zvišanja minimalnih plač v številnih državah, presegla je raven inflacije in v mnogih nizko plačanih sektorjih zvišala hitreje od skupno dogovorjenih minimalnih plač.Nizko plačana delovna mesta: Trendi zaposlovanja in vpliv politik minimalne plače
To poročilo preučuje dolgoročne učinke politik minimalne plače na zaposlitvene strukture po celotni EU-27 v zadnjih dveh desetletjih. Sistematično analizira, kako so spremembe v sektorskih in poklicnih vzorcih zaposlovanja povezane s temi politikami.Eurofound poroča o različnih vidikih plač in dohodkov glede na spreminjajoče se gospodarske razmere v Evropi.
Evropski steber socialnih pravic določa zaveze EU glede plač: pravico delavcev do pravičnih plač, ki zagotavljajo dostojen življenjski standard; zagotavljanje ustreznih minimalnih plač; preprečevanje revščine zaposlenih.
Evropski parlament in Svet EU sta na predlog Evropske komisije oktobra 2020 19. oktobra 2022 sprejela novo direktivo o ustreznih minimalnih plačah. Njen cilj je zmanjšati revščino zaposlenih, spodbujati kolektivna pogajanja o plačah in povečati dostop do zaščite v obliki minimalne plače.
Svet je 30. januarja 2023 sprejel priporočilo o ustreznem minimalnem dohodku, ki zagotavlja aktivno vključevanje.
Za okrepitev načela enakega plačila za delo enake vrednosti za moške in ženske je Svet 24. aprila 2023 sprejel novo direktivo o preglednosti plač. Cilj direktive je odpraviti diskriminacijo pri plačilu in pomagati odpraviti razlike v plačilu med spoloma v EU.
Evropska komisija: Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravicopens in new tab
EUR-Lex: Direktiva (EU) 2022/2041 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski unijiopens in new tab
Evropska komisija: Svet sprejel priporočilo o ustreznem minimalnem dohodkuopens in new tab
Svet Evropske unije: preglednost plač v EUopens in new tab
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
26 June 2024
Minimum wages in 2024: Annual review
This 2024 annual review of minimum wages provides a synopsis of minimum wage setting during 2023 in the EU27 and Norway. It reports in detail on the processes and outcomes of setting the minimum wage rates for 2024 and beyond. It investigates the extent to which minimum wage earners were affected by the cost-of-living crisis and shows how minimum wage workers are distributed across households over the entire income distribution. The report also addresses the criteria that minimum wage setters considered when setting the new rates for 2024 and to what extent these criteria already include the minimum elements mentioned in Article 5 of the EU Minimum Wage Directive. It provides some initial insights into Member States’ activities around the transposition of the directive, which was a moving target at the time of drafting the report. Finally, an overview of the latest minimum wage research related to the EU27 and Norway completes this report.
5 September 2023
Tackling rising inflation in sectoral collective wage bargaining
After a long period of price stability, inflation has made a remarkable comeback in the EU. In the aftermath of the COVID-19 pandemic, the energy crisis spurred by Russia’s war of aggression against Ukraine and the disruption of the international supply chain, among other factors, have driven up the prices of commodities and goods. While nominal wages picked up in 2021 and 2022, real wage growth has remained below inflation, affecting mainly low-income groups. Even though EU institutions expect inflation to slowly decline by 2025, many collective bargaining rounds have barely been able to keep up with the rapid increase in prices in 2022. Consequently, trade unions’ demands for compensation and pay increases in collectively agreed wages put pressure on some sectors. Updating minimum wages (in line with the directive on adequate minimum wages) plays a key role in protecting the purchasing power of low wages. With wages not keeping up with inflation rates, tensions may resurface in social dialogue and collective bargaining over the coming years.
18 June 2021
Gender pay transparency: Advancing the cause through a truly European proposal
7 September 2022
Access to essential services for people on low incomes: Energy, public transport and digital communications
In collecting information on essential services, the European Commission requested Eurofound to provide input on certain aspects of existing and planned measures in the Member States to improve access to essential services in reference to Principle 20 of the European Pillar of Social Rights. For this exercise, the scope was on energy services, public transport, and digital communications, and the focus on people at risk of poverty or social exclusion (in most cases in practice, people on low incomes). This paper provides an overview of the measures in the Member States based mainly on the inputs from the Network of Eurofound Correspondents, collected in February–March 2022. The paper reviews the measures across the entire EU by clustering the major types or targets of the measures to make essential services accessible, and by succinctly listing main country-level examples. It provides information for understanding the diversity and similarities of the measures applied and suggests pointers on areas where policy action could be developed.
24 January 2023
Economic and social inequalities in Europe in the aftermath of the COVID-19 pandemic
The COVID-19 pandemic had varying impacts on social groups, depending on existing disadvantages, and it was widely believed that it triggered a rise in inequalities across different areas of life. Using indicators from the EU’s Multidimensional Inequality Monitoring Framework (MIMF), this report shows how inequality in the spheres of income, health, employment and education changed between 2010 and 2020. It also examines the main drivers of this change during the pandemic and explores the relationships between government policies in several domains and inequality.
30 March 2021
Wealth distribution and social mobility
This report explores the distribution of household wealth in the EU Member States and analyses the role of wealth in social mobility. Using data from three datasets (the Household Finance and Consumption Survey, the Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe and the Luxembourg Wealth Study), it focuses on wealth per household member. Wealth composition is compared across social groups and countries, and the role of housing assets in wealth distribution and negative wealth is assessed. The findings show that parental background, including parental wealth, has an impact on educational and wealth mobility. In order to promote equality of opportunities in terms of access to education and housing, the impact of wealth inequalities, including differences in parental wealth, should be counterbalanced. The report also suggests that regularising wealth declaration in the EU could be a way of promoting social justice by minimising hidden wealth and combating tax evasion.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Marianna Baggio
Research officerMarianna Baggio je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu, ki se ukvarja z vidiki evropske raziskave o kakovosti življenja (EQLS) ter temami preglednosti plačil med spoloma in neformalne oskrbe. Preden se je pridružila Eurofoundu, je delala kot analitičarka politik v strokovnem centru za vedenjske vpoglede pri Skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije. Delala je kot postdoktorandka na Univerzi Vita-Salute San Raffaele (Milano) in Univerzi v Trentu. Prinaša tudi bogate izkušnje iz prejšnje vloge uradnika za družbeno odgovornost podjetij (CSR) v Južni Afriki. Marianna je doktorirala iz ekonomije in managementa na Univerzi v Trentu, specializirana za vedenjsko ekonomijo.
Carlos Vacas‑Soriano
Senior research managerCarlos Vacas Soriano je višji raziskovalni vodja v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Ukvarja se s temami, povezanimi z neenakostmi v plačah in dohodkih, minimalnimi plačami, nizkimi plačami, kakovostjo zaposlitve, začasno zaposlitvijo in segmentacijo ter kakovostjo zaposlitve. Preden se je leta 2010 pridružil Eurofoundu, je delal kot makroekonomski analitik za Evropsko komisijo in kot raziskovalec na evropskih trgih dela pri Španski centralni banki. Ima magisterij iz evropskih ekonomskih študij z College of Europe v Bruggeu in doktorat iz delovne ekonomije z Univerze v Salamanci (doktor Europaeus).
Christine Aumayr-Pintar
Senior research managerChristine Aumayr-Pintar je višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Usklajuje Eurofoundove raziskave o socialnem dialogu in odnosih med delodajalci in delojemalci ter nadzira mrežo Eurofoundovih dopisnikov (NEC). Njeno primarno raziskovalno strokovno znanje – pristop s primerjalnega vseevropskega vidika – se osredotoča na minimalne plače, kolektivno dogovorjene plače in preglednost plač med spoloma. Preden se je leta 2009 pridružila Eurofoundu, je bila raziskovalka na področju trgov dela in regionalne ekonomije pri Joanneum Research v Avstriji. Magistrirala je iz ekonomije in doktorirala iz družboslovja/ekonomije, študirala je ekonomijo v Gradcu, na Dunaju in v Jönköpingu.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.





