Minimalne plače v letu 2026: Letni pregled

Vse države članice EU imajo minimalno minimalno plačo, vendar lahko ločimo dve glavni vrsti sistema: večina držav članic (22) ima nacionalno minimalno plačo, ki določa univerzalno minimalno plačo poleg tistih, o katerih se lahko pogajajo socialni partnerji; 5 držav članic (in Norveška) nimajo zakonske zakonske stopnje, več plačnih pragov pa se določi s kolektivnim pogajanjem socialnih partnerjev za različne poklice in zlasti sektorje.

Direktiva (EU) 2022/2041 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (Direktiva o minimalni plači), sprejeta leta 2022, zagotavlja skupni okvir za določanje ustreznih (zakonskih) minimalnih plač, spodbuja kolektivno pogajanje o določanju plač in si prizadeva zagotoviti učinkovit dostop delavcev do njihove pravice do zaščite minimalne plače, kjer je ta zaščita zagotovljena v nacionalni zakonodaji in/ali kolektivnih pogodbah. Države članice so morale direktivo prenesti v svoje nacionalne predpise do 15. novembra 2024, večina pa je to (vsaj delno) storila do konca leta 2024. Leta 2023 je Danska (podprta s strani Švedske) vložila tožbo za popolno ali delno razveljavitev direktive pred Sodiščem Evropske unije (SEU). Sodba iz novembra 2025 je potrdila veljavnost najpomembnejših določb Direktive o minimalni plači, čeprav je zahtevala odstranitev seznama določenih elementov med nacionalnimi merili, ki se uporabljajo za določanje minimalnih plač.

Stopnje minimalne plače v letu 2026

• Bruto nacionalne minimalne plače so se med januarjem 2025 in januarjem 2026 zvišale v 21 od 22 držav članic z nacionalno minimalno plačo, pri čemer je bila Romunija edina, kjer je stopnja ostala nespremenjena (čeprav je bila julija uvedena 7-odstotna zvišica med urejanjem tega poročila). Kot v preteklih letih so se najpomembnejša povečanja zgodila predvsem v državah članicah srednje in vzhodne Evrope, ki nadaljujejo svojo dinamiko naraščanja: Slovenija (16 %), Bolgarija, Slovaška, Litva in Madžarska (približno 12 % ali 11 %) ter Hrvaška in Češka (okoli 8 %). Zvišanja za več kot 8 % so bila uvedena tudi na Cipru in v Nemčiji (na Cipru je bila minimalna plača zamrznjena leta 2025, saj se vsaki dve leti izvajajo pregledi nacionalne ravni minimalne plače).

• Povprečna velikost letošnjih nominalnih nacionalnih minimalnih plač v državah članicah je le nekoliko nižja od lanske, medtem ko so bile ravni inflacije januarja 2026 občutno nižje kot januarja 2025, kar je povzročilo povečanje kupne moči med zaposlenimi z minimalno plačo v vseh državah članicah razen v Romuniji.

• Ker so se zvišanja cen do letošnjih zvišanj januarja 2026 vrnila na normalno raven, se zdi, da je bila Direktiva o minimalni plači (in ne inflacija) dejavnik, ki je poganjal zvišanje minimalnih plač, saj so številne države članice želele zagotoviti, da njihove nominalne stopnje dosežejo določeno vrednost, izraženo glede na povprečne/mediane plače. To je bilo v skladu z zahtevo direktive, da 'uporabljajo indikativne referenčne vrednosti za usmerjanje ocene ustreznosti'.

• Kaitzov indeks (razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo) se je v zadnjem desetletju povečal v večini držav članic, kar pomeni, da so nacionalne minimalne plače v tem obdobju zrasle več kot povprečne plače.

• Davčni in socialni sistemi lahko povzročijo pomembne razlike med bruto minimalno plačo in dejansko neprofitno plačo (neto minimalno plačo). Leta 2025 se je davčna stopnja za zaslužkarje z minimalno plačo (vključno z dohodnino in prispevki zaposlenih za socialno zavarovanje ter minus ugodnosti) gibala od manj kot 5 % na Malti, v Belgiji in Luksemburgu do več kot 30 % v Romuniji, na Madžarskem in v Sloveniji.

Prenos Direktive o minimalni plači

• Po roku za prenos v letu 2024 je več držav članic prvič leta 2025 uvedlo nove postopke po svojih novih predpisih, ki prenašajo Direktivo o minimalni plači. Vendar pa to v okviru postopka ni privedlo do večjih sprememb, minimalne plače za leto 2026 pa so bile večinoma določene po istem vzorcu kot v preteklih letih, na podlagi posvetovanj ali razprav istih akterjev.

• Zaradi čakajoče odločitve Sodišča EU o veljavnosti Direktive o minimalni plači so se postopki prenosa v mnogih državah članicah v letu 2025 ustavili, zlasti tiste, ki niso sprejele zakonov pred rokom 2024. Izjema je bila Nizozemska, ki je v začetku leta 2026 sprejela zakon o prenosu direktive.

• Učinek direktive na določanje minimalnih plač je bil jasno viden v zvišanjih za leto 2026. Večina držav članic je pri določanju minimalnih plač za leto 2026 uporabila neke vrste indikativne referenčne vrednosti.

Učinki na kolektivno pogajanje

• Sodeč po Eurofoundovi bazi podatkov o minimalnih plačah za nizko plačane delavce v kolektivnih pogodbah, nacionalne minimalne plače vse bolj dohitevajo kolektivno dogovorjene minimalne plače. To pogosto vodi v stiskanje plačnih lestvic, ki jih socialni partnerji dogovorjajo na spodnjem koncu razdelitve plač, kar lahko omeji njihovo sposobnost pogajanj za bistveno višje pragove za zaposlene z več izkušnjami in znanji. To je opaženo v vseh nizko plačanih sektorjih, ki jih zajema baza podatkov, čeprav lahko pomanjkanje delovne sile včasih omili učinek v nekaterih sektorjih.

• Pregled posameznih dogovorov razkriva, da nacionalne minimalne plače vse bolj vplivajo in spreminjajo izide kolektivnih pogajanj. Opaženi učinki vključujejo kolektivno dogovorjene plače, povezane z nacionalnimi minimalnimi plačami prek določb v kolektivnih pogodbah, ter večji poudarek na neplačnih ugodnostih.

• Direktiva o minimalni plači se je izkazala kot pomemben dejavnik, ki usmerja določanje zakonsko določene minimalne plače, saj vse več držav članic uporablja njene indikativne referenčne vrednosti pri odločanju o svojih zvišanjih. Odločitev Sodišča EU tega verjetno ne bo spremenila, saj omemba teh referenčnih vrednosti ni bila prizadeta.

• Seznam elementov, ki naj bi bili vključeni med nacionalna merila za določanje minimalne plače, je bil razveljavljen z odločbo Sodišča EU. Ostaja vprašanje, ali bodo države članice, ki so jih že vključile v svoje postopke, odločile, da jih pustijo v veljavi.

• V skladu z določbami direktive za države članice s stopnjo kritja kolektivnega pogajanja pod 80 %, so se ukrepi za izboljšanje kolektivnega pogajanja in prvi akcijski načrti za njegovo spodbujanje začeli pojavljati leta 2025. Po odločitvi Sodišča EU, ki potrjuje veljavnost določb o spodbujanju kolektivnega pogajanja, je pomembno, da države članice aktivno krepijo vlogo socialnih partnerjev in spodbujajo učinkovito kolektivno pogajanje.

• Globalne napetosti, kot je trenutna kriza v Hormuškem prelivu, in njihov vpliv na raven cen bodo delno določile, v kolikšni meri bo trend minimalnih plač v realnih vrednostih, opisan v tem poročilu, vztrajal v preostanku leta 2026. Med krizo življenjskih stroškov v letih 2022–2024 so vlade ukrepale za zaščito kupne moči med zaposlenimi z minimalno plačo, v mnogih primerih pa so sredi leta zvišale nacionalne minimalne plače. V Belgiji je bila že aprila 2026 sprožena samodejna indeksacija minimalne plače.