&w=3840&q=90)
Odnosi med delodajalci in delojemalci
Sindikati, organizacije delodajalcev in javni organi imajo vlogo pri upravljanju delovnega razmerja. So medsebojno povezani deli sistema, ki deluje na evropski, nacionalni, sektorski, regionalni ravni in ravni podjetij. V zadnjih letih, ko se tehnologija in oblike dela razvijajo v nenehno spreminjajočem se gospodarskem okolju, se sistemi odnosov med delodajalci in delojemalci soočajo s kritičnimi izzivi.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Industrijski odnosi: razprava o in razvoju ureditev delovnega časa v letu 2025
Spremembe ureditev delovnega časa po celotni EU v letu 2025 odražajo raznolikost nacionalnih sistemov industrijskih odnosov in ravni, na katerih poteka socialni dialog. Ta članek analizira razprave in razvoj v letu 2025 glede nadur, beleženja delovnega časa, letnega dopusta in zmanjšanja delovnega časa.Sedež za mizo, a kdo odloča? Socialni partnerji pri upravljanju javnih zaposlovanja in ustanov za socialno varnost
Ta članek preučuje vpletenost sindikatov in delodajalskih organizacij v upravljanje javnih zaposlitvenih storitev in institucij socialne varnosti v 27 državah članicah EU in na Norveškem ter poroča o njihovem vplivu, če sploh obstaja, v teh institucijah.Minimalne plače v letu 2026: Letni pregled
Določanje minimalne plače po vsej EU je postalo vse bolj dinamično in pozorno področje politike, oblikovano z uvedbo Direktive EU o minimalni plači in desetletjem trajne realne rasti zakonsko določenih stopenj. To poročilo preučuje razprave o določanju plač, ki so potekale med državami članicami in Norveško leta 2025, s poudarkom na državah z in brez nacionalne minimalne plače, na medsebojno delovanje med minimalnimi plačami in kolektivnim pogajanjem v nizko plačanih sektorjih ter na vse večjo vlogo referenčnih vrednosti pri oblikovanju nacionalnih odločitev.Eurofound se je več kot 40 let razvil kot ključno strokovno središče za spremljanje in analizo trendov v odnosih med delodajalci in delojemalci. To vključuje povezave med socialnim dialogom na evropski in nacionalni ravni. Na podlagi znanja mreže Eurofoundovih dopisnikov v državah članicah EU in na Norveškemje zajela razvoj dogodkov v vseh državah članicah in v EU kot celoti.
Eurofound je pripravil vrsto primerjalnih analiz, člankov in študij primerov na področju odnosov med delodajalci in delojemalci na področju odnosov med delodajalci in delojemalci ter redno posodobljene podatkovne zbirke o povezanih temah.
Raziskava prikazuje in obravnava ključne razsežnosti in kazalnike, ki so pomembni za sisteme odnosov med delodajalci in delojemalci v Evropi v 21. stoletju. Druga nit raziskave obravnava, kako so socialni partnerji v EU in na Norveškem raziskali nove teme, orodja in inovativne pristope, da bi se odzvali na številne nove politične, pravne in družbene izzive, ki so se pojavili v zadnjih letih.
Plača in delovni čas še vedno zelo zanimiva področja in se vsako leto pregledujeta. Eden od sklopov nedavne posodobitve plač se osredotoča na zakonsko določene ravni minimalne plače v EU, drugi pa na kolektivna pogajanja o plačah.
Eurofound od leta 2006 izvaja študije o reprezentativnosti evropskih sektorskih organizacij socialnih partnerjev, ki jih je pooblastila Evropska komisija. Te študije so zasnovane tako, da zagotovijo osnovne informacije, potrebne za ustanovitev in delovanje evropskih sektorskih odborov za socialni dialog.
V zvezi s tem je Evropska komisija leta 2015 začela "nov začetek" evropskega socialnega dialoga. Komisija, Svet Evropske unije in socialni partnerji so v skupni izjavi junija 2016 poudarili njeno temeljno vlogo kot pomembnega elementa oblikovanja politike EU na področju zaposlovanja in socialne politike.
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je septembra 2023 napovedala vrh socialnih partnerjev z evropskimi socialnimi partnerji v Val Duchesseju leta 2024, da bi obravnavali pomanjkanje delovne sile in znanj in spretnosti, pri čemer je ponovila vrh o socialnem dialogu na isti lokaciji pred skoraj 40 leti. Komisija in medpanožni socialni partnerji so marca 2025 podpisali skupni pakt za krepitev evropskega socialnega dialoga. To temelji na deklaraciji socialnega partnerja Val Duchesse iz leta 2024.
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
24 October 2023
Working time in 2021–2022
The most important changes in the regulation of working time in Europe in 2021 and 2022 were related to the transposition of two European directives: the Work–life Balance Directive and the Transparent and Predictable Working Conditions Directive. The reduction of working time and more specifically the four-day working week have been increasingly debated in many EU Member States. In 2022, the average collectively agreed working week in the EU stood at 38.1 hours. Of the sectors analysed, agreed working hours were shortest in public administration, at around 37.7 hours – still longer than the overall average – and longest in the retail sector, at 38.5 hours. The average collectively agreed paid annual leave entitlement stood at 24.3 days in the EU, and was higher in the Member States that were part of the EU prior to its 2004 enlargement (EU14), at 25.3 days, than in the other Member States, at only 20.9 days. If working collectively agreed hours, full-time workers in the EU27 would have worked, on average, 1,726 hours in 2022, with an average of 1,698 hours in the EU14 and 1,822 hours in the other Member States.
29 June 2023
Minimum wages in 2023: Annual review
The 2023 annual review of minimum wages was prepared in the context of unprecedented inflation across Europe. While this led to hefty increases in nominal wage rates in many countries, it was in many cases not enough to maintain workers’ purchasing power. Based on developments over the last decade, this report shows that, overall, minimum wage earners in nearly all countries saw their purchasing power rising, the gap between their wages and average wages narrowing, and to some degree growth exceeding labour productivity development. Despite the short-term losses in real terms, these longer-term gains did not disappear in 2023. Even in the context of rising inflation, the processes of wage setting did not change substantially. But the early impacts of the EU directive on adequate minimum wages are noticeable, with more countries electing to use the international ‘indicative reference values’ mentioned in the directive – 50% of the average or 60% of the median wage – when determining their targets for new levels. This year’s report presents, for the first time, an in-depth insight into net minimum wages for single adults, through the EUROMOD tax–benefit microsimulation model, while presenting the latest research findings on minimum wages, published during 2022.
30 August 2022
Moving with the times: Emerging practices and provisions in collective bargaining
This report analyses recent developments and emerging practices in collective bargaining processes and outcomes, mainly in the private sector. The report covers collective bargaining systems in 10 EU Member States and is based on cases identified through interviews with key stakeholders and negotiating parties at national level. It analyses the effects of the COVID-19 pandemic and the subsequent economic and social crisis on collective bargaining dynamics and collective agreements. It also investigates practices and innovations that have emerged in response to structural drivers such as technological change, decarbonisation and climate-neutrality policies, and workforce ageing. It assesses the capacity of collective bargaining systems to adapt to structural changes in work, production and the labour market as well as medium-term trends.
10 December 2021
Social partners going digital: Using digital tools and adapting social dialogue processes
Digital transformation is changing the world of work. This report looks at how social partners – the actors involved in the regulation of employment relationships – are increasingly adopting technological solutions to improve the services that they provide to their members and facilitate collective bargaining processes. Technological tools offer social partners the opportunity to enhance consultation, engage with their members through digitised processes, improve services and increase networking activities, as well as addressing the issue of membership decline. The findings of this report show that the extent to which the social partners use digital technologies varies greatly across the EU Member States, Norway and the United Kingdom. Provisions in collective agreements on several aspects of digitalisation have been identified in about half of the countries. Through these provisions, social partners encourage their members to boost training on digital skills, ensure fair and safe working conditions and take account of data protection and employee monitoring practices. The European social partners’ autonomous framework agreement on digitalisation has provided inspiration to national-level organisations, and follow-up actions in this regard have the potential to greatly benefit their members.
11 December 2020
Industrial relations: Developments 2015–2019
As part of its mandate to promote dialogue between management and labour, Eurofound has monitored and analysed developments in industrial relations systems at EU level and in EU Member States for over 40 years. This flagship report is based on the work done in this context during the last programming period (2015–2019). It draws on the extensive monitoring of industrial relations systems and social dialogue carried out by Eurofound on an ongoing basis. The overall aim of the report is to assist policymakers and industrial relations actors both to understand the challenges facing social dialogue and to identify possible ways to contribute to balanced and well-functioning industrial relations systems going forward.
10 September 2020
Capacity building for effective social dialogue in the European Union
The aim of this report is to add to the discussion on how Eurofound can contribute to supporting capacity building of social partners for effective social dialogue. The report includes a review by Eurofound aimed at identifying the capacity-building needs and initiatives of social partners in relation to national frameworks for autonomous collective bargaining, involvement in European social dialogue and the European Semester, and the development of membership and services for members. It also includes the results from stakeholder consultations and two exchange seminars held in 2019, along with a set of policy pointers for further discussion.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Valeria Virgili
Project support officerValeria Virgili je uradnica za podporo projektom v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Trenutno dela v Mreži za socialni dialog, sporazumu o ravni storitev, ki ga financira Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, koordiniran s strani Eurofounda za podporo analizi in spodbujanju evropskega socialnega dialoga. Pred tem je opravila pripravništvo in 11-mesečno začasno zaposlitev pri Eurofoundu, kjer je prispevala k dejavnostim, povezanim z Mrežo socialnega dialoga. Preden se je pridružila agenciji, je dve leti delala v ADAPT, italijanskem raziskovalnem centru, specializiranem za mednarodno in primerjalno delovno pravo ter raziskave industrijskih odnosov. Valeria ima magisterij iz politike in socialne politike z Univerze v Bologni.
Victoria Cojocariu
Research officerVictoria Cojocariu je raziskovalka v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu, kjer se ukvarja s socialnim dialogom in industrijskimi odnosi. Obsežno je vključena v študije reprezentativnosti, ki jih Eurofound izvaja za podporo evropskemu socialnemu dialogu, pa tudi v študijah, ki analizirajo vlogo socialnih partnerjev na nacionalni in evropski ravni ter prakse kolektivnega pogajanja. Njeni raziskovalni interesi vključujejo digitalizacijo, organizacijo dela in prakse na delovnem mestu. Od leta 2025 Victoria upravlja bazo podatkov EU PolicyWatch. Preden se je leta 2019 pridružila Eurofoundu, je bila raziskovalka v Centru za javne inovacije v Bukarešti in pri Open Society Foundation Romunija, kjer je prispevala k nacionalnim in mednarodnim raziskovalnim projektom na področju migracij, izobraževanja, dostopa do trga dela državljanov tretjih držav ter človekovih pravic. Ima diplomo in magistrico iz sociologije.
Mária Sedláková
Research officerMária Sedláková je raziskovalka v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu, specializirana za primerjalne industrijske odnose, socialni dialog in kolektivno pogajanje. Ima strokovno znanje na področju vsebinske analize kolektivnih pogodb. Njeno trenutno delo preučuje vlogo socialnih partnerjev pri upravljanju nacionalnih javnih zaposlitvenih služb in institucij socialne varnosti ter vlogo socialnega dialoga pri delovni migraciji. Prav tako prispeva k ocenjevanju reprezentativnosti sektorskih socialnih partnerjev na ravni EU in omogoča dvoletne tripartitne izmenjave. Preden se je pridružila Eurofoundu, je Mária raziskovala kolektivno pogajanje na oddelku za upravljanje in tripartizem pri Mednarodni organizaciji dela v Ženevi (2020–2022), po obdobju kot raziskovalka na Central European Labour Studies Institute v Bratislavi (2013–2020). Ima magisterij iz politologije s specializacijo za primerjalno evropsko politiko na Central European University.
Tina Weber
Senior research managerTina Weber je višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Njeno delo se osredotoča na pomanjkanje delovne sile, vpliv hibridnega dela in kulturo 'vedno vklopljene' ter pravico do odklopa, delovne pogoje in ukrepe socialne zaščite za samozaposlene ter vpliv dvojnih prehodov na zaposlovanje, delovne pogoje in industrijske odnose. Odgovorna je za študije, ki ocenjujejo reprezentativnost evropskih socialnih partnerskih organizacij. Izvajala je tudi raziskave o evropskih delovnih svetih ter razvoju industrijskih odnosov in socialnega dialoga v Evropski uniji. Preden se je leta 2019 pridružila Eurofoundu, je delala v zasebnem raziskovalnem inštitutu, kjer je predvsem izvajala ocene vpliva in vrednotenja delovnega prava EU in politik trga dela. Tina je doktorirala iz političnih ved na Univerzi v Edinburghu, kjer se je osredotočala na vlogo nacionalnih sindikatov in delodajalskih organizacij v evropskem socialnem dialogu.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
