Vključenost delodajalskih organizacij in sindikatov v evropski semester 2024–2025
Objavljeno: 31 August 2026
Podatki: en slikovni prikaz and 44 tabel
To poročilo preučuje, kako so bile nacionalne delodajalske organizacije in sindikati vključeni v različne vidike Evropskega semestra od 2024 do 2025. Obravnava, ali so jih nacionalne vlade posvetovale ali jih obvestile o srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih (MTFSP), predloženih konec leta 2024. Podobna analiza je izvedena za letna poročila o napredku pri izvajanju MTFSP za leto 2025. Ugotovitve kažejo, da je vključenost socialnih partnerjev v MTFSP in letna poročila o napredku za leto 2025 zaznana kot omejena. To je v ostrem nasprotju z misijami ugotavljanja dejstev, ki jih organizira Evropska komisija, kjer so nacionalne organizacije socialnih partnerjev poročale o večji vključenosti. Poročilo prav tako upošteva prioritete in zmogljivosti nacionalnih organizacij socialnih partnerjev za prispevek k celotnemu procesu Evropskega semestra, skupaj z vključevanjem socialnih partnerjev na evropski ravni. Metodološke premisleke glede načina zbiranja informacij pomagajo pri interpretaciji predstavljenih ugotovitev.
Upoštevajte, da je večina publikacij agencije Eurofound na voljo izključno v angleščini in se trenutno ne prevaja samodejno.
Vključenost socialnih partnerjev v evropski semester ostaja neenakomerna med državami članicami in med različnimi procesi. Sindikati in delodajalske organizacije sodelujejo na različnih stopnjah, z velikimi razlikami v obsegu in kakovosti njihovega delovanja.
Posvetovanja o novih fiskalnih načrtih so pogosto omejena na izmenjavo informacij ali pa so večinoma formalna in ne smiselna vključenost. Čeprav so nekatere vlade poročale o inovativnih pristopih, so le sindikat na Malti in delodajalske organizacije v Avstriji, Bolgariji, Češki in Franciji poročali o njihovi udeležbi kot smiselni.
Pogled socialnih partnerjev na njihovo vključenost se razlikuje, odvisno od tega, ali so za sodelovanje z njimi odgovorne nacionalne vlade ali Evropska komisija. Svojo vpletenost ocenjujejo bolj pozitivno v procesih, ki jih vodi Komisija, kot so misije za ugotavljanje dejstev, poročila o državah in priporočila posameznih držav, kot pa v fiskalno-strukturnih načrtih in letnih poročilih o napredku, ki jih vodi vlada.
Omejene zmogljivosti in kompleksnost Evropskega semestra še naprej omejujejo smiselno vključevanje socialnih partnerjev. Socialni partnerji poročajo o potrebi po večjem strokovnem znanju, stabilnih virih in jasnejših informacijah, čeprav financiranje EU že podpira prizadevanja za krepitev zmogljivosti. Niso vsi socialni partnerji še seznanjeni z novo vzpostavljenim Okvirom socialne konvergence.
Večina delodajalskih organizacij in sindikatov pričakuje večjo vključenost v Evropski semester. Z večjo vključenostjo socialnih partnerjev in strukturiranimi mehanizmi za povratne informacije se pričakuje izboljšanje lastništva, legitimnosti in učinkovitosti Evropskega semestra.
Eurofound ima dolgoletno tradicijo spremljanja vključenosti socialnih partnerjev v Evropski semester. Nedavno so bili v evropski okvir gospodarskega upravljanja dodani nekateri novi elementi. Ob koncu leta 2024 so vlade prvič predložile srednjeročne fiskalno-strukturne načrte (MTFSP). Prav tako so prvič leta 2025 pripravile letna poročila o napredku (APR) o izvajanju svojih MTFSP. Vzpostavitev Okvira za socialno konvergenco (SCF) je še en razvoj. Hkrati so se nadaljevale dobro uveljavljene prakse izvajanja misij za ugotavljanje dejstev v okviru Evropskega semestra ter priprave poročil o državah in priporočil za posamezne države.
To poročilo preučuje, kako so bili socialni partnerji vključeni v te vidike Evropskega semestra. Združuje informacije iz analiz dokumentov in strokovnih intervjujev z informacijami, ki jih neposredno posredujejo nacionalne vlade ter predstavniki nacionalnih delodajalskih organizacij in sindikatov. Informacije so analizirane iz primerjalnega vidika in povzete za vsako državo članico EU v državnih fišejih.
Aprila 2024 je z izvajanjem Uredbe (EU) 2024/1263 začel veljati nov evropski okvir za usklajevanje makroekonomskega upravljanja. Ta uredba vključuje omembo v 11. členu (3) na posvetovanje s socialnimi partnerji o MTFSP in omembo v 21. členu (5) na APR za izvajanje teh MTFSP. Poročila o državah in priporočila za posamezne države temeljijo na členih 121 in 148 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 in Uredbe (EU) 1176/2011. SCF temelji na evropskem stebru socialnih pravic in temelji na socialni lestvici letnega Skupnega poročila o zaposlovanju. Spremlja ga Odbor za zaposlovanje, ki je svetovalni odbor za ministre za zaposlovanje in socialne zadeve v Svetu za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) ter Odboru za socialno zaščito. Vloga sveta je v skladu s 148. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije spodbujanje usklajevanja politik zaposlovanja in trga dela na evropski in nacionalni ravni. Priporočilo Sveta z dne 12. junija 2023 o krepitvi socialnega dialoga v Evropski uniji spodbuja vlogo socialnih partnerjev pri izvajanju SCF in v evropskem semestru nasploh.
MTFSP iz 15 držav članic navajajo, da so bila posvetovanja izvedena glede njihove priprave, kot je navedeno v 11. členu (3) Uredbe (EU) 2024/1263. Pet držav članic (Ciper, Danska, Nizozemska, Poljska in Portugalska) je navedlo, da ni bilo posvetovanj o pripravi njihovih načrtov; vendar so poročale, da so bile namesto posvetovanj organizirane razprave. Za ostalih sedem držav članic MTFSP ni bilo vključenih informacij o tem, ali je posvetovanje potekalo ali ne, čeprav je to zahteva v členu 13(g)(vi) Uredbe (EU) 2024/1263.
Informacije, zbrane s strani Mreže dopisnikov Eurofounda, so potrdile razlike med državami članicami. V nekaterih državah članicah so vlade poročale, da se niso posvetovale s socialnimi partnerji; v drugih so jih posvetovale o delih MTFSP, ne pa o celotnem MTFSP. Za nekatere države članice je bil uporabljen poseben ad hoc pristop za obveščanje ali posvetovanje s socialnimi partnerji, medtem ko je bila v drugih državah članicah razprava izvedena v nacionalnem gospodarskem in socialnem svetu. V Bolgariji, Češki in Finski je bila poročana praksa večplastnega posvetovanja.
Ocena kakovosti, ki so jo zagotovile nacionalne delodajalske organizacije in sindikati, je pokazala, da je le malo organizacij njihovo vpletenost ocenilo kot smiselno: en sindikat z Malte in štiri delodajalske organizacije iz Avstrije, Bolgarije, Češke in Francije. Delodajalske organizacije in sindikati iz številnih držav članic so navedli, da niso sodelovali pri pripravi MTFSP, ali da so bile informacije le deljene z njimi, oziroma da je bilo posvetovanje le formalnost, ki jim ni dovoljevala predlaganja sprememb. Vključenost nacionalnih delodajalskih organizacij in sindikatov pri pripravi prvih APR o izvajanju MTFSP (leta 2025) je bila ocenjena kot na podobni ravni.
Poročali so o višji stopnji vključenosti socialnih partnerjev v okviru misij za ugotavljanje dejstev v okviru Evropskega semestra. V skoraj vseh državah članicah so socialni partnerji cenili njihovo vključenost v te misije. Poročajo se o nekaterih razlikah glede časovnega okvira misij za ugotavljanje dejstev, načina organizacije srečanj s socialnimi partnerji in kako to lahko vpliva na vključenost socialnih partnerjev in njihovo ocenjevanje.
Razlika v pristopu med pripravo MTFSP in izvajanjem misij ugotavljanja dejstev glede zaznane vpletenosti socialnih partnerjev je očitna. V misijah za ugotavljanje dejstev Evropska komisija neposredno sodeluje z nacionalnimi delodajalskimi organizacijami in sindikati, pri čemer jo oskrbujejo gospodarski svetovalci v njihovih državah članicah. Nasprotno pa je pri MTFSP odgovornost v celoti na organih držav članic, v skladu z uredbo (EU) 2024/1263, brez neposredne vloge storitev Evropske komisije.
Številne organizacije socialnih partnerjev so navedle, da potrebujejo več podpore za krepitev zmogljivosti, da bi okrepile strokovnost in poznavanje svoje organizacije glede različnih vidikov Evropskega semestra.
Objektivno merjenje vključenosti socialnih partnerjev v Evropski semester je zahtevno. Ugotovitve so niansirane in jih je treba interpretirati z mislijo na način, kako so bile informacije zbrane.
Zgodnejši začetek postopka priprave MTFSP in APR omogoča več časa za posvetovanje s socialnimi partnerji.
V večini držav članic je ministrstvo za finance tisto, ki vodi pripravo MTFSP in APR. Vključitev drugih ministrstev, kot sta ministrstvo za zaposlovanje ali socialne zadeve, bi lahko bila upoštevana, saj imajo morda več izkušenj s posvetovanji s socialnimi partnerji.
Socialni partnerji poudarjajo potrebo po večji preglednosti glede postopkov posvetovanja, vključno z navodili o pravem času za podanje mnenj.
Socialni partnerji so poudarili pomen strukturiranih mehanizmov povratnih informacij, ki jim omogočajo, da vidijo, kako je njihov prispevek vplival na rezultate.
Potrebo po podpori za krepitev zmogljivosti organizacij socialnih partnerjev poudarjajo socialni partnerji iz številnih držav članic.
MTFSP, APR za leto 2025 in SCF niso bili predmet obsežne javne razprave. Poznavanje povezanih upravljavskih procesov je omejeno na majhno število strokovnjakov, saj so ti procesi zapleteni in težko razložiti. Povečanje javne ozaveščenosti in izboljšanje razumevanja ciljev in metod s strani socialnih partnerjev bi lahko prav tako prispevalo k izboljšanju lastništva nad procesi ter povečanju legitimnosti in učinkovitosti celotnega okvira gospodarskega upravljanja.
Ta razdelek vsebuje informacije o podatkih iz te publikacije.
Eurofound priporoča, da to publikacijo navedete na naslednji način.
Eurofound (2026), Vključenost delodajalskih organizacij in sindikatov v evropski semester 2024–2025, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg.
