Minimalna plača
Izraz "minimalna plača" se nanaša na regulativno omejitev najnižje stopnje, ki jo delodajalci plačujejo delavcem. Zakonsko določene minimalne plače urejajo formalni zakoni ali zakoni. Minimalne plače v kolektivnih pogodbah so določene v kolektivnih pogodbah med sindikati in delodajalci. Izraz "nacionalne minimalne plače" se uporablja, kadar imajo države eno (ali več) osnovnih stopenj, ki zajemajo delavce po vsej državi. Lahko so zakonsko ali kolektivno dogovorjeni.

Novo in prihajajoče
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
21 July 2025
Letošnje poročilo predstavlja minimalne plačne stopnje za leto 2025 in kako so bile določene in posodobljene v letu 2024. Vključuje informacije o državah z nacionalnimi minimalnimi plačami in brez njih. Poleg tega vsebuje prvi primerjalni pregled o tem, kako so države članice prenesle direktivo o minimalni plači, in predstavlja nove ocene deleža prejemnikov minimalne plače in njihove zmožnosti, da si privoščijo stanovanje. Na koncu povzema raziskave o minimalnih plačah, objavljene v letu 2024.
23 June 2025
23 June 2025
Zvišanje nacionalnih minimalnih plač ima lahko različne posredne učinke – lahko na primer privede do splošnejšega zvišanja plač in lahko vpliva na svobodo socialnih partnerjev pri kolektivnih pogajanjih. V tem poročilu je preučeno, kako spremembe nacionalnih minimalnih plač vplivajo na kolektivno dogovorjene in dejanske plače na izbranih slabo plačanih delovnih mestih in v izbranih slabo plačanih delovnih mestih in v sektorjih. Kvantitativna analiza uporablja podatkovno zbirko Eurofounda o minimalnih plačah za slabo plačane delavce v kolektivnih pogodbah za analizo učinka nacionalnih minimalnih plač na minimalne plače, sklenjene v kolektivnih pogodbah. Podatki iz statistike Evropske unije o dohodku in življenjskih pogojih se uporabljajo za analizo vpliva nacionalnih minimalnih plač na dejanske plače.
Kvalitativna analiza temelji na nacionalnih študijah primerov sektorjev stanovanjskega in socialnega varstva ter proizvodnje hrane in pijače v šestih državah članicah: Franciji, Nemčiji, na Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji in Španiji. Te države članice so bile izbrane, ker se razlikujejo glede medsebojnega vpliva med nacionalnimi minimalnimi plačami in plačami v kolektivnih pogodbah. Analiza ugotavlja, da na splošno obstaja pozitivna povezava med zvišanjem nacionalnih minimalnih plač in spremembami dejanskih in dogovorjenih plač v nizko plačanih sektorjih, čeprav obstajajo razlike med državami.
O tej temi Minimalna plača
Izvedite več o tej temi in njenem pomenu za oblikovanje politik EU.
Ključni poudarki za Minimalna plača
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
21 July 2025
Minimalne plače v letu 2025: letni pregled
Letošnje poročilo predstavlja minimalne plačne stopnje za leto 2025 in kako so bile določene in posodobljene v letu 2024. Vključuje informacije o državah z nacionalnimi minimalnimi plačami in brez njih. Poleg tega vsebuje prvi primerjalni pregled o tem, kako so države članice prenesle direktivo o minimalni plači, in predstavlja nove ocene deleža prejemnikov minimalne plače in njihove zmožnosti, da si privoščijo stanovanje. Na koncu povzema raziskave o minimalnih plačah, objavljene v letu 2024.
29 January 2025
National minimum wages, 2025
26 January 2024
Minimum wages for low-paid workers in collective agreements
In this pilot project, Eurofound successfully established the feasibility of, and piloted, an EU-wide database of minimum pay rates contained in collective agreements related to low-paid workers. A conceptual and measurement framework was devised, a total of 692 collective agreements – related to 24 low-paid sectors of interest – were selected to be ‘fully coded’ and representative data on negotiated minimum pay were compiled for 24 EU Member States. Based on more than 3,202 renewal texts, time series of collectively agreed minimum rates were created from 2015 to 2022 for 19 countries. This is the first time that an EU-wide data collection has provided comparative time series on negotiated pay. Key findings are is that in some countries outdated agreements contain rates below the applicable statutory minima, and that the potential of collective agreements to regulate pay generally or for employees earning higher wages than the minimum pay is not always fully capitalised on.
See also the national country reports (Eurofound papers), providing meta-data for the data collection, at the end of this web page.
27 November 2023
Minimum wages: Non-compliance and enforcement across EU Member States – Comparative report
In the EU, non-compliance with statutory or negotiated minimum wages averages 6.93% or 1.3%, depending on the statistics used. The lowest national estimate is 0.01% in Belgium and the highest is 11.59% in Hungary. It mostly affects young workers, those on fixed-term or part-time contracts and those working for small companies. It is more common in services than in manufacturing, and is characterised by shorter working time. Member States monitor, enforce and promote compliance in similar ways, although with some differences. This report identifies hindering and enabling factors. Some countries focus on specific economic sectors, such as construction, domestic work, platform work, agriculture and meat processing. National authorities often enforce minimum wages indirectly by helping employers comply, raising workers’ awareness, and helping stakeholders increase cooperation and develop faster procedures. Combining these soft initiatives with tougher measures increases the effectiveness of inspectorates’ actions in enforcing compliance with minimum wages.
30 November 2022
Regulating minimum wage and other forms of pay for the self-employed
This report is carried out in the context of the three-year pilot project (2021–2023), ‘Role of the minimum wage in establishing the Universal Labour Guarantee’, mandated to Eurofound by the European Commission. Its focus is module 3 of the project, investigating minimum wages and other forms of pay for the self-employed. Out of concern for the challenging conditions faced by certain groups of self-employed workers, some Member States have established or are in discussions about proposing some statutory forms of minimum pay for selected categories of the self-employed. The main objective of the report is to understand how minimum wages, wage rates, tariffs, fees and other forms of pay could be fixed for specific jobs or professions in sectors having a high level of ‘vulnerable’ workers, as well as ‘concealed’ self-employed. While the majority of Member States allow trade union representation, the right to collective bargaining for the self-employed is much more limited. Only a small number of Member States provide examples of collectively agreed minimum wages or other forms of pay for the self-employed.
15 June 2022
How to ensure adequate minimum wages in an age of inflation
22 January 2020
Minimum wages in the EU
Strokovnjaki o Minimalna plača
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Carlos Vacas‑Soriano
Senior research managerCarlos Vacas Soriano je višji vodja raziskav v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Ukvarja se s temami, povezanimi z neenakostmi v plačah in dohodkih, minimalnimi plačami, nizko plačo, kakovostjo delovnih mest, začasno zaposlitvijo in segmentacijo ter kakovostjo delovnih mest. Preden se je leta 2010 pridružil Eurofoundu, je delal kot makroekonomski analitik za Evropsko komisijo in kot raziskovalec na evropskih trgih dela pri španski centralni banki. Magistriral je iz evropskih ekonomskih študij na College of Europe v Bruggeju in doktoriral iz ekonomije dela na Univerzi v Salamanci (doktor Europaeus).
Christine Aumayr-Pintar
Senior research managerChristine Aumayr-Pintar je višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Usklajuje Eurofoundove raziskave o socialnem dialogu in odnosih med delodajalci in delojemalci ter nadzira mrežo Eurofoundovih dopisnikov (NEC). Njeno primarno raziskovalno strokovno znanje – pristop s primerjalnega vseevropskega vidika – se osredotoča na minimalne plače, kolektivno dogovorjene plače in preglednost plač med spoloma. Preden se je leta 2009 pridružila Eurofoundu, je bila raziskovalka na področju trgov dela in regionalne ekonomije pri Joanneum Research v Avstriji. Magistrirala je iz ekonomije in doktorirala iz družboslovja/ekonomije, študirala je ekonomijo v Gradcu, na Dunaju in v Jönköpingu.
Vse vsebine za Minimalna plača
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.