Minimalne plače pomembno vplivajo na dogovorjene in dejanske plače
Objavljeno: 23 June 2025
V zadnjih letih so se nacionalne minimalne plače v državah EU močno povečale, zaradi česar je njihov vpliv na kolektivna pogajanja o plačah in splošni razvoj plač vse pomembnejši. Ugotovitve kažejo, da nacionalne minimalne plače pozitivno vplivajo na dvig dogovorjenih ravni plač. Vendar pa je potrebna skrbna zasnova politike, da bi se izognili izrinjevanju kolektivnih pogajanj, zlasti v slabo plačanih sektorjih. Minimalne plače imajo tudi ključno vlogo pri izboljšanju ravni plač med najnižje plačanimi zaposlenimi, čeprav se učinki prelivanja pojavljajo v širši porazdelitvi plač.
Politika minimalne plače je v zadnjih desetletjih postala vse bolj priljubljena v državah članicah EU, saj so najnižje plače v številnih državah višje od povprečja, povprečne plače pa so v številnih državah. Ta politični poudarek je bil še okrepljen z novo direktivo EU o ustreznih minimalnih plačah. V zvezi s tem je morebitni vpliv višjih nacionalnih minimalnih plač postal zelo pomemben za oblikovalce politik. Kako torej spremembe nacionalnih minimalnih plač vplivajo na kolektivna pogajanja o plačah in dejanske plače?
Nacionalne minimalne plače spodbujajo izboljšanje minimalnih plač po kolektivnih pogodbah
Glede na razmeroma višje nacionalne minimalne plače je razprava o tem, ali bi nacionalne minimalne plače lahko oslabile kolektivna pogajanja o plačah, postala še pomembnejša. Ta pomislek se odraža v direktivi, ki v členu 4 vključuje zahtevo, da nacionalne vlade spodbujajo okvire kolektivnih pogajanj o plačah.
Empirične ugotovitve Eurofounda, ki temeljijo na vzorcu skoraj 700 kolektivnih pogodb v slabo plačanih sektorjih v 17 državah članicah EU med letoma 2015 in 2022, kažejo, da višje nacionalne minimalne plače niso odvračale od kolektivnih pogajanj o plačah. Nasprotno, prispevajo k zvišanju najnižje meje plač po kolektivnih pogodbah v teh slabo plačanih sektorjih (slika 1).
V raziskavi je bilo raziskano, ali zvišanje nacionalnih minimalnih plač vpliva na verjetnost, da bodo socialni partnerji podpisali nove kolektivne pogodbe. Poleg časa, ki je pretekel od prejšnjega sporazuma, se je kot glavni dejavnik, ki povečuje verjetnost podpisa novega sporazuma, izkazala sprememba nacionalne ravni minimalne plače od zadnjega sporazuma (glej zgornjo stran na sliki 1). Spremembe inflacije in brezposelnosti niso bistveno vplivale na verjetnost podpisa novega sporazuma.
Študija je raziskala tudi, v kolikšni meri spremembe nacionalnih minimalnih plač povečujejo zgornje meje plač po kolektivnih pogodbah. Rezultati kažejo pomemben pozitiven učinek: če se minimalna plača poveča za 1 %, se nova dogovorjena plača zviša za 0,22 % (glej spodnjo ploščo na sliki 1).
V tem primeru bi imela inflacija večji učinek kot nacionalne minimalne plače pri dvigovanju nominalnih dogovorjenih plač (elastičnost je 0,7). Pomemben dejavnik se pojavlja tudi brezposelnost: višje stopnje brezposelnosti so po pričakovanjih povezane z negativnim učinkom na dogovorjene plače.
Impact of national minimum wages on (upper panel) the probability of signing a new collective agreement and (bottom panel) the magnitude of increases in negotiated wages: estimated coefficients
Ocene temeljijo na dvostopenjskem modelu Tobita tipa II, ki je ocenjen v dveh fazah. Modre pike predstavljajo točkovni ocenjeni koeficient učinka inflacije, nacionalne minimalne plače in stopnje brezposelnosti na verjetnost podpisa nove kolektivne pogodbe (zgornji panel) in na plače v kolektivnih pogodbah (spodnji panel), pikčaste črte pa interval zaupanja. Če meja zaupanja ne prečka ničelne črte, se ocena statistično pomembno razlikuje od ničle z 95-odstotno stopnjo zaupanja. Ocene iz probitnega modela, ki ustreza enačbi sporazuma z lutkami za trajanje in neskladnost, različnimi vrstami fiksnih učinkov (kolektivna pogodba, država in mesec) in časovnim trendom. Intervali zaupanja (95%) so bili izračunani z uporabo robustnih standardnih napak.
Source: Eurofound 2025
Te empirične ugotovitve so bile dopolnjene in niansirane s kvalitativnimi vpogledi iz intervjujev, ki so preučevali interakcije med nacionalnimi minimalnimi plačami in kolektivnimi pogodbami. Analiza temelji na 40 intervjujih, opravljenih v šestih državah (Nemčija, Francija, Portugalska, Romunija, Slovenija, Španija) in dveh slabo plačanih sektorjih: proizvodnja hrane in pijače ter stanovanjsko in socialno varstvo.
Čeprav se je mnenje socialnih partnerjev o vlogi nacionalnih minimalnih plač med državami in sektorji razlikovalo, so se pojavili nekateri dokazi o manjšem obsegu pogajanj o plačah in delovnih pogojih. V primerih, ko so se nacionalne minimalne plače približale ravni osnovnih minimalnih plač po kolektivnih pogodbah, se je poudarek pogajanj preusmeril z osnovne plače na druge sestavine osebnih prejemkov.
Vendar pa raziskava ni našla nobenih trdnih dokazov o učinku izrivanja kolektivnih pogajanj, to je zaustavitvi ponovnih pogajanj o sporazumih. Prav tako ni bilo opaženega vpliva na sektorsko pokritost kolektivnih pogajanj ali pokrajino akterjev v pogajanjih.
Čeprav raziskava na splošno ni pokazala škodljivih učinkov nacionalnih minimalnih plač na kolektivna pogajanja za slabo plačane delavce med letoma 2015 in 2022, bo pomembno še naprej spremljati razmere v slabo plačanih sektorjih.
Nacionalne minimalne plače imajo razširjen verižni učinek na dejanske plače
V številnih državah članicah EU nacionalne minimalne plače rastejo hitreje od povprečja in mediane plač. Ker minimalne plače postajajo razmeroma višje, je ključno vprašanje, ali politika minimalne plače neposredno vpliva na večji delež zaposlenih in prispeva k splošnemu razvoju plač.
Empirični rezultati Eurofounda kažejo, da nacionalne minimalne plače pomembno vplivajo na plače slabo plačanih delavcev, ki so tukaj predstavljene kot plače v prvem kvartilu porazdelitve plač, ki vključuje najnižje plačanih 25 % zaposlenih. V povprečju je 1-odstotno zvišanje nacionalne minimalne plače v obdobju 2006–2021 privedlo do 0,31-odstotnega povečanja plač slabo plačanih zaposlenih. Ta učinek je še večji v zadnjem podobdobju 2015–2021, ko je 1-odstotno zvišanje nacionalne minimalne plače povzročilo 0,43-odstotno povečanje plač za slabo plačane zaposlene.
Ena od možnih razlag za močnejši učinek v zadnjih letih je, da bi razmeroma višje minimalne plače – v primerjavi s povprečnimi plačami – neposredno vplivale na večji delež zaposlenih in bi zato imele večji potencial za zvišanje ravni plač med najnižje plačanimi.
Pomembno je, da vpliv politike minimalne plače na znatno zvišanje plač na dnu porazdelitve plač izhaja predvsem iz obdobij znatnega zvišanja minimalnih plač, kot je prikazano na sliki 2. Povišanje do 15 odstotkov na splošno zviša plače med najnižje plačanimi zaposlenimi, čeprav spremembe za manj kot 5 odstotkov nimajo merljivega učinka. Večji dvigi - tisti nad 15% - imajo daleč najbolj statistično pomemben in precejšen vpliv. Ti transformativni posegi so glavni razlog za pozitivno povezavo med nacionalnimi minimalnimi plačami in rastjo plač za slabo plačane zaposlene.
Te ugotovitve kažejo na morebitne učinke prelivanja zvišanja nacionalnih minimalnih plač vzdolž širše porazdelitve plač. Empirična analiza razkriva pozitivno povezavo med zvišanjem nacionalne minimalne plače in razvojem tako v srednjem kot v zgornjem kvintilu plač (vključno s 25% zaposlenih z najvišjimi plačami). Obseg tega učinka je primerljiv s tistim, ki ga opažamo pri slabo plačanih zaposlenih.
Ti rezultati kažejo, da ima zvišanje minimalne plače v povprečju učinek navzgor po celotni porazdelitvi plač (katere razvoj v vsakem primeru poganjajo številni drugi dejavniki, ki presegajo politiko minimalne plače).
Effect of national minimum wage increases on low-paid wages by intensity of change
Glej opombe za sliko 1. Intervali so določeni na podlagi letnih nominalnih povečanj nacionalne minimalne plače v nacionalni valuti. Med slabo plačane zaposlene spada prvi plačni kvartil (25 % zaposlenih z najnižjimi plačami).
Source: Eurofound 2025
Ti širši učinki so skladni s primeri, ko imajo velika povišanja minimalne plače pomemben kratkoročni učinek kompresije na porazdelitev plač zaradi močne rasti plač med slabo plačanimi zaposlenimi.
To se jasno odraža na sliki 3, ki uporablja longitudinalne podatke, ki prikazujejo spremembe ravni plač v letu, ko so se minimalne plače spremenile, po celotni porazdelitvi. Podatki so razvrščeni po decilih plač – od najnižje plačanih 10 % zaposlenih do 10 % najvišje plačanih. Rezultati kažejo, da imajo le neobičajna povišanja minimalne plače (nad 15 %) močan učinek na stiskanje porazdelitve plač, saj nesorazmerno zvišujejo plače med najnižje plačanimi zaposlenimi.
Stopnja rasti opazovanih plač po plačnih decilih
Letna obdobja z znatnim povečanjem nacionalnih minimalnih plač
Source: Eurofound 2025
Ta vzorec je dodatno potrjen s preučitvijo posebnih primerov znatnega zvišanja nacionalne minimalne plače po vsej EU. Med njimi so 23-odstotno zvišanje v Sloveniji v letu 2020, 22-odstotno zvišanje v Španiji v letu 2019 in uvedba nacionalne minimalne plače v Nemčiji v letu 2015, kar je privedlo do močnega povečanja spodnje meje plač.
Te ugotovitve kažejo, da so te intervencije politike nesorazmerno vplivale na dvig plač med najnižje plačanimi zaposlenimi, stiskanje porazdelitve plač in znatno zmanjšanje neenakosti plač.
Slika © Dušan Petković/Adobe Stock
Več informacij o avtorjih te publikacije.
Eurofound priporoča, da to publikacijo navedete na naslednji način.
Eurofound (2025), Minimalne plače pomembno vplivajo na dogovorjene in dejanske plače, člen.
Ta razdelek omogoča dostop do vsebine, povezane s publikacijo.
23 June 2025
Zvišanje nacionalnih minimalnih plač ima lahko različne posredne učinke – lahko na primer privede do splošnejšega zvišanja plač in lahko vpliva na svobodo socialnih partnerjev pri kolektivnih pogajanjih. V tem poročilu je preučeno, kako spremembe nacionalnih minimalnih plač vplivajo na kolektivno dogovorjene in dejanske plače na izbranih slabo plačanih delovnih mestih in v izbranih slabo plačanih delovnih mestih in v sektorjih. Kvantitativna analiza uporablja podatkovno zbirko Eurofounda o minimalnih plačah za slabo plačane delavce v kolektivnih pogodbah za analizo učinka nacionalnih minimalnih plač na minimalne plače, sklenjene v kolektivnih pogodbah. Podatki iz statistike Evropske unije o dohodku in življenjskih pogojih se uporabljajo za analizo vpliva nacionalnih minimalnih plač na dejanske plače.
Kvalitativna analiza temelji na nacionalnih študijah primerov sektorjev stanovanjskega in socialnega varstva ter proizvodnje hrane in pijače v šestih državah članicah: Franciji, Nemčiji, na Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji in Španiji. Te države članice so bile izbrane, ker se razlikujejo glede medsebojnega vpliva med nacionalnimi minimalnimi plačami in plačami v kolektivnih pogodbah. Analiza ugotavlja, da na splošno obstaja pozitivna povezava med zvišanjem nacionalnih minimalnih plač in spremembami dejanskih in dogovorjenih plač v nizko plačanih sektorjih, čeprav obstajajo razlike med državami.
