Skoči na glavno vsebino
Ta stran je strojno prevedena. Oglejte si izvirno različico v angleščini in jezikovno politiko agencije Eurofound.
Group of people sitting around a table at the office
Tema
Nazadnje posodobljeno: 28 October 2026

Kolektivno pogajanje

Kolektivno pogajanje se nanaša na vsa pogajanja med enim ali več delodajalci (ali njihovimi organizacijami) in eno ali več delavskimi organizacijami (sindikati) za določanje delovnih pogojev in pogojev zaposlovanja, vključno z vprašanji, povezanimi s plačami in delovnim časom, ter za urejanje odnosov med delodajalci in delavci, kot je opredeljeno v Konvenciji MOP 154. Opredeljenih je bilo več dimenzij kolektivnega pogajanja ('struktura pogajanj'). Te vključujejo zajetje, ki se nanaša na odstotek zaposlenih, ki jih sporazumi neposredno prizadenejo; raven, na kateri poteka pogajanje; obseg ali razpon tem, ki jih zajema pogajanje; in globino – to je obseg, v katerem se sporazumi izvajajo in pregledujejo.

Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.

28 October 2026
Novo
Industrijski odnosi: razprava o in razvoju ureditev delovnega časa v letu 2025
Spremembe ureditev delovnega časa po celotni EU v letu 2025 odražajo raznolikost nacionalnih sistemov industrijskih odnosov in ravni, na katerih poteka socialni dialog. Ta članek analizira razprave in razvoj v letu 2025 glede nadur, beleženja delovnega časa, letnega dopusta in zmanjšanja delovnega časa.
Theodor Björk
Članek
16 July 2026
Nacionalne minimalne plače v EU: rast, ki jo vodi politika, nadaljnja konvergenca in večja bližina pogajalskim plačam
V preteklem letu so nacionalne minimalne plače po vsej EU, zlasti v državah srednje in vzhodne Evrope, še naprej znatno naraščale, kar je še naprej zmanjševalo regionalne razlike. Direktiva EU o minimalni plači se je izkazala kot pomemben dejavnik zvišanja minimalnih plač v številnih državah, presegla je raven inflacije in v mnogih nizko plačanih sektorjih zvišala hitreje od skupno dogovorjenih minimalnih plač.
Carlos Vacas Soriano+1
Članek
14 April 2026
Štiri desetletja podatkov razkrivajo, da je evropska delovna sila preoblikovana do neprepoznavnosti
Eurofoundova raziskava delovnih pogojev za leto 2024 prikazuje, kako so digitalizacija, demografija in podnebne spremembe v 35 letih preoblikovale evropsko delavstvo.
Barbara Gerstenberger
Blogovski prispevek

Eurofound zbira informacije na ravni držav o kolektivnem pogajanju v EU preko svoje mreže dopisnikov Eurofounda. Po vsej EU je pokritost kolektivnega pogajanja zelo raznolika, kot kažejo raziskave Eurofounda. Približno 60 % zaposlenih je v EU zajetih s kolektivnim pogajanjem, vendar se ta delež giblje od 80 % ali več v nekaterih državah do manj kot 10 % v drugih (podatki Evropske komisije).

Kolektivno pogajanje v državah članicah

Eurofoundovi profili držav delovnega življenja opisujejo sisteme kolektivnega pogajanja v državah članicah EU in na Norveškem.

Raziskave iz leta 2022 preučujejo razvoj kolektivnega pogajanja kot posledico pandemije COVID-19.

Ločene študije v letu 2022 bodo prav tako preučile vlogo socialnega dialoga in kolektivnega pogajanja pri prilagajanju dveh sektorjev, ki ju je pandemija močno prizadela, in sicer civilnega letalstva in bolnišnic.

Tesno povezana s profili držav je baza podatkov o plačah, delovnem času in kolektivnih sporih, ki redno posodablja sisteme določanja plač in delovnega časa v vsaki državi ter vključuje podatke o ravni kolektivno dogovorjene plače ali delovnega časa od leta 2000 do 2019.

Prejšnja študija o kolektivnem pogajanju v Evropi v 21. stoletju prikazuje razvoj v 15-letnem obdobju v glavnih vidikih kolektivnega pogajanja – poleg plače in delovnega časa, ki sta analizirana ločeno.

Kolektivno pogajanje o plačah

Eurofound redno poroča o razvoju plač po vsej EU in spremlja, kako se izidi plač prilagajajo spremembam gospodarskih razmer.

Nacionalne institucije za pogajanja o plačah so ključne za doseganje rezultatov plač, ki pomagajo povečati zaposlenost in gospodarsko rast. Z uporabo obsežnega nabora empiričnih makroekonomskih podatkov iz različnih virov Eurofoundovo poročilo o plačah v Evropi v različnih režimih pogajanj o plačah analizira, kako institucionalne značilnosti nacionalnih režimov pogajanj o plačah vplivajo na izide plač.

Študija o plačah v Evropi v 21. stoletju ponuja primerjalne časovne serije rezultatov pogajanj o plačah med državami članicami EU in Norveško. Pri tem obravnava razvoj plač v ozadju različnih režimov pogajanj o plačah ter preučuje povezavo med razvojem plač in produktivnosti.

Kolektivno pogajanje o delovnem času

Eurofound spremlja naravo in obseg vloge kolektivnega pogajanja pri določanju delovnega časa med državami članicami, pri čemer upošteva, da pogajanja potekajo na različnih ravneh (medsektorska, sektorska, podjetniška) in da se pogajalska pokritost precej razlikuje glede na državo.

Raziskave o razvoju delovnega časa v 21. stoletju preučujejo trajanje dela in njegovo regulacijo v EU. Poročilo preučuje glavne trende in mejnike, ki zaznamujejo razvoj najpomembnejših vidikov kolektivno dogovorjenega delovnega časa v EU v prvem desetletju 21. stoletja.

Eurofound prav tako pripravlja polletno poročilo o glavnih spremembah delovnega časa v EU in na Norveškem na podlagi nacionalnega poročanja. Nudi splošen pregled trenutnega stanja trajanja delovnega časa kot rezultat kolektivnega pogajanja ter dopolnjuje bazo podatkov o plačah, delovnem času in kolektivnih sporih.

Podatki o kolektivnih plačah v Evropi

Eurofoundova Evropska anketa podjetij (ECS) zbira podatke o kolektivnih plačah in preučuje, v kolikšni meri so podjetja zajeta s kolektivnim pogajanjem na katerikoli ravni. Preučuje raven zagotavljanja informacij, posvetovanja in pogajanj v podjetjih ter preučuje vpliv zastopanja zaposlenih in socialnega dialoga na ravni podjetij.

Kolektivno pogajanje, ki je jedro organiziranih industrijskih odnosov, poteka v različnih institucionalnih okoljih. Nacionalni sistemi se razlikujejo glede vlog kolektivnega pogajanja in zakonodaje pri urejanju trga dela, po ravneh, na katerih se pogajanja izvajajo (medsektorska, sektorska, podjetniška in delovna skupina, regionalna, poklicna), ter po tem, kako se pogajanja na različnih ravneh lahko medsebojno povezujejo (artikulacija). Stopnje centralizacije in usklajevanja kolektivnega pogajanja – zlasti pogajanja o plačah – so pomembne značilnosti sistema, kar ima posledice tako za trg dela kot za makroekonomske rezultate. Izid kolektivnega pogajanja je običajno kolektivna pogodba. Takšni sporazumi lahko urejajo tako postopke za odnose med podpisnicami kot tudi pogoje zaposlitve tistih delavcev, ki jih pogodba zajema, kot sta plača in delovni čas.

Čeprav Pogodba o delovanju Evropske unije priznava avtonomijo socialnih partnerjev, zlasti pri pogajanjih o plačah, imajo politike EU vseeno pomemben vpliv na kolektivno pogajanje in širši sistem industrijskih odnosov. Na primer, priporočila za posamezne države (CSR) v okviru Evropskega semestra so obravnavala vprašanja, kot so usklajevanje razvoja plač s produktivnostjo, določanjem minimalne plače in sistemi indeksacije plač. Splošno gledano kolektivno pogajanje poteka v okviru, ki ga delno določa zakonodaja EU, vključno z določbami o enakem plačilu za delo enake vrednosti ter zahtevami Direktive o delovnem času in sorodne zakonodaje.

To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.

Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.

Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.

Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies

All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.

See all EU institutions and bodies