Vpliv nacionalnih minimalnih plač na kolektivna pogajanja in plače za slabo plačane delavce

Še vedno poteka razprava o tem, ali se nacionalne minimalne plače in kolektivna pogajanja o plačah medsebojno krepijo ali slabijo. To raziskovalno poročilo vsebuje empirične dokaze o tem, kako spremembe nacionalnih minimalnih plač vplivajo na kolektivno dogovorjene minimalne plače in dejanske plače ter kako lahko vplivajo na kolektivna pogajanja v izbranih slabo plačanih sektorjih. Poročilo združuje kvantitativno analizo (na podlagi različnih podatkovnih zbirk) in kvalitativno analizo (na podlagi 39 delno strukturiranih intervjujev, opravljenih s strokovnjaki, oblikovalci politik in socialnimi partnerji v šestih državah in dveh slabo plačanih sektorjih).

Politični okvir

Cilj direktive EU o minimalni plači, ki je bila sprejeta oktobra 2022, je zagotoviti ustrezne zakonsko določene minimalne plače, spodbujati kolektivna pogajanja o plačah in izboljšati učinkovit dostop delavcev do zaščite v obliki minimalne plače. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo se je iztekel novembra 2024, vendar od njenega sprejetja vpliva na razvoj nacionalnih zakonsko določenih minimalnih plač. Nacionalne zakonske minimalne plače so se v zadnjih nekaj letih v številnih državah članicah znatno povečale glede na dejanske plače. Poleg tega je merilo za ustrezno pokritost pogajanj (80 %) že oblikovalo razprave o reformi kolektivnih pogajanj v nekaterih državah. Ta razvoj lahko na različne načine vpliva na interakcijo med nacionalnimi minimalnimi plačami in plačami v kolektivnih pogodbah.

Ključne ugotovitve

Vpliv sprememb nacionalnih minimalnih plač na plače v kolektivnih pogodbah

Ekonometrične analize, ki ocenjujejo vpliv sprememb nacionalnih minimalnih plač na kolektivne pogodbe in plače, dogovorjene o plačah, kažejo naslednje.

• Kumulativno nihanje nacionalnih minimalnih plač od zadnje kolektivne pogodbe povečuje verjetnost podpisa nove pogodbe, kumulativna inflacija in stopnja brezposelnosti pa ne vplivata na to verjetnost. Pomemben dejavnik je tudi čas, ki je pretekel od zadnjega sporazuma. Vključitev Kaitzovega indeksa (razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo za vsako državo in leto) v to specifikacijo kaže, da je podpisovanje novih sporazumov v državah z visoko nacionalno minimalno plačo manj pogosto v primerjavi s povprečno plačo, če je vse ostalo enako.

• Glavni dejavnik obsega dogovorjenih prilagoditev najnižje meje plač je kumulativna stopnja inflacije od zadnjega dogovora. Če se inflacija poveča za 1 %, se dogovorjene minimalne plače povečajo za skoraj 0,7 % (to pomeni, da imajo elastičnost blizu 0,7). Kumulativna sprememba nacionalnih minimalnih plač v realnem smislu prav tako pozitivno in pomembno vpliva na obseg dogovorjenih prilagoditev spodnje meje plač, pri čemer je elastičnost 0,22. Stopnja brezposelnosti ima znaten, vendar negativen učinek na obseg prilagoditev plač, kar jasno dokazuje, da negativne ciklične razmere omejujejo rast dogovorjenih plač.

• Obstaja precejšnja heterogenost v več razsežnostih: v obravnavanem obdobju, pri čemer so bili za obdobje 2020–2022 opaženi močnejši učinki; med nizko plačanimi sektorji; in med skupinami držav, ki jih odlikujejo različni modeli interakcije med nacionalnimi minimalnimi plačami in kolektivnimi pogajanji.

Kvalitativna analiza zagotavlja poglobljene vpoglede iz intervjujev o tem, kako nacionalne minimalne plače vplivajo na kolektivne pogodbe v šestih državah (Francija, Nemčija, Portugalska, Romunija, Slovenija in Španija) in v dveh slabo plačanih sektorjih (sektor proizvodnje hrane in pijače ter sektor stanovanjskega in socialnega varstva). Analiza poudarja naslednje.

• Socialni partnerji dojemajo vlogo nacionalne minimalne plače glede na državo, sektor in podsektor. Zaradi visoke inflacije in pomanjkanja delovne sile so delodajalci in sindikati v sektorju stanovanjskega in socialnega varstva naklonjeni delodajalcem. V sektorju proizvodnje hrane in pijače se nacionalna minimalna plača dojema kot "manjše zlo", ki je potrebno za ohranjanje kupne moči v kontekstu inflacije.

• Nacionalna minimalna plača ima omejen vpliv na postopke kolektivnih pogajanj. Obstajajo nekateri dokazi o zmanjšanem manevrskem prostoru v smislu pogajanj o plačah in delovnih pogojih, vendar ni trdnih dokazov o učinku izrivanja kolektivnih pogajanj, kljub pomislekom, ki so jih izrazili socialni partnerji v nekaterih državah. Na trajanje ali podaljšanje kolektivnih pogodb v analiziranih državah in sektorjih ni bistvenega vpliva.

• Nacionalna zvišanja minimalne plače nekoliko vplivajo na plače v kolektivnih pogodbah in njihovo strukturo.

  • Skupni trend, opažen v obeh sektorjih in večini analiziranih držav, je vse večji pomen dodatkov in dodatkov za plače, ki se obravnavajo v kolektivnih pogajanjih, o katerih se zelo pogosto pogajajo na ravni podjetij, zaradi povečanja nacionalnih minimalnih plač. To je zato, ker se osnovne plače običajno povečujejo počasneje kot nacionalne minimalne plače, podjetja pa se zatekajo k tem bonusom, da zagotovijo, da dejanske plače ostanejo nad zakonskimi stopnjami.

  • V sektorju stanovanjskega in socialnega varstva v Nemčiji in Španiji delodajalci po zvišanju nacionalnih minimalnih plač niso več pripravljeni izboljšati drugih delovnih pogojev, ki so se v preteklosti uporabljali za kompenzacijo nizkih plač. Podoben vzorec so opazili v industriji hrane in pijače na Portugalskem.

• Zdi se, da obstaja učinek stiskanja v dogovorjeni porazdelitvi plač zaradi povečanja nacionalnih minimalnih plač. Intenzivnost tega učinka se razlikuje med državami in sektorji; Na podlagi kvalitativne analize kolektivnih pogodb v dveh izbranih slabo plačanih sektorjih se zdi, da je ta učinek intenzivnejši pri proizvodnji hrane in pijače. Ta učinek stiskanja je mogoče razlagati kot kratkoročno prilagoditev kolektivnih pogajanj novi minimalni plači, medtem ko lahko srednjeročno učinki prelivanja postanejo pomembnejši, saj kolektivne pogodbe pomenijo povišanje nacionalne minimalne plače v celotno porazdelitev plač. Vendar pa obseg stiskanja še naprej določajo značilnosti sektorja. Poleg tega je verjetneje, da bodo učinki prelivanja bolj opazni v tistih sektorjih ali državah, ki se soočajo z večjim pomanjkanjem delovne sile, kot sta stanovanjski in socialni sektor.

Vpliv nacionalnih minimalnih plač na dejanske plače in porazdelitev plač

Ekonometrična analiza vpliva nacionalnih minimalnih plač na dejanske plače, ki temelji na statističnih podatkih Evropske unije o dohodku in življenjskih pogojih za obdobje 2006–2021, je ugotovila naslednje.

• Gibanje nacionalne minimalne plače pomembno vpliva na dejanske plače slabo plačanih delavcev, ne glede na njihov sektor, poklic, spol in starost: 1-odstotno zvišanje nacionalne minimalne plače je povzročilo 0,31-odstotno povečanje plač slabo plačanih zaposlenih v obdobju 2006–2021.

• Vpliv sprememb nacionalnih minimalnih plač v obdobju 2015–2021 je bil nekoliko večji kot v obdobju 2006–2014. Dejansko je bil učinek na dejanske plače slabo plačanih delavcev od leta 2015 morda večji od učinka na plače, o katerih so se kolektivno pogajali delavci v sektorjih z nizkimi plačami.

• Le velika nominalna povečanja nacionalnih minimalnih plač povzročijo znatno povečanje plač slabo plačanih zaposlenih. Vsaj 15-odstotno nominalno zvišanje stopenj je edino z merljivim in statistično pomembnim učinkom.

• Zvišanje nacionalnih minimalnih plač v državah članicah, ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje, je imelo do leta 2015 večji vpliv na spremembe plač slabo plačanih delavcev kot zvišanje plač v državah članicah pred letom 2004. Vendar pa se je velikost učinkov v zadnjih letih zbližala med skupinama.

• Povišanje nacionalnih minimalnih plač v obdobju študije ni samo pomenilo izboljšanja plač za slabo plačane zaposlene, temveč je koristilo tudi delavcem z višjimi plačami.

• Če pogledamo trajektorije posameznih delavcev, analiza ugotavlja znatno povečanje plač za najnižje decile porazdelitve plač, zlasti kadar so nacionalna minimalna povišanja višja.

• Izvedena je bila vzročna ekonometrična analiza, da bi izmerili spremembe nacionalnih minimalnih plač in ocenili, kaj se je zgodilo s plačami delavcev, ki so pred spremembami zaslužili pod novo stopnjo, v primerjavi z učinkom na plače delavcev z nizkimi plačami, ki so zaslužili nekoliko nad stopnjo. Rezultati kažejo na pomemben in pozitiven učinek znatnega povečanja minimalne plače med 10 % in 15 %.

Kazalci pravilnika

• Spremembe nacionalnih minimalnih plač imajo pomembnejšo vlogo pri spodbujanju podpisa novega sporazuma o plačah kot spremembe makroekonomskih dejavnikov, kot sta inflacija in brezposelnost. Vendar pa je obseg povečanja dogovorjenih plač v glavnem mogoče pojasniti z inflacijo, ki ji sledi zvišanje nacionalnih minimalnih plač in nato znižanje stopnje brezposelnosti.

• Upoštevanje verjetnih učinkov na plače, dogovorjene pri določanju nacionalnih minimalnih plač, lahko oblikovalcem politik zagotovi koristen vpogled v morebitne (posredne) učinke zvišanja nacionalnih minimalnih plač in tako izboljša celoten postopek določanja nacionalnih minimalnih plač.

• Zdi se, da zvišanje nacionalne minimalne plače nima močnega škodljivega učinka na avtonomijo socialnih partnerjev pri pogajanjih o kolektivnih pogodbah, čeprav se poroča o manjšem manevrskem prostoru za pogajanja o nekaterih vprašanjih. Učinki izrivanja se ne zdijo pomembni, vendar so po pričakovanjih močnejši v državah s šibkimi institucijami za kolektivna pogajanja in pokritostjo. Te države si morajo bolj prizadevati za podporo socialnim partnerjem in kolektivnim pogajanjem, da bodo ustrezne minimalne plače združljive z dobro delujočimi kolektivnimi pogajanji. Prizadevanja bi lahko vključevala zagotavljanje ustreznega pravnega okvira za kolektivna pogajanja in krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev.

• Kljub nekaterim dokazom o stiskanju plač v plačah kolektivnih pogodb na splošno ni stiskanja plač. To je posledica nacionalnega povišanja minimalne plače, ki povzroča rast plač ne le med slabše plačanimi zaposlenimi, ampak tudi med višje plačanimi. To lahko omeji učinkovitost zvišanja minimalne plače kot instrumenta za zmanjšanje neenakosti plač v daljšem časovnem obdobju. Vpliv minimalnih plač na stiskanje dogovorjenih plač pa se med sektorji razlikuje, nanjo pa vplivajo druge spremenljivke, kot sta pomanjkanje delovne sile in raven minimalne plače.

• Zvišanje nacionalnih minimalnih plač je privedlo do podobnega izboljšanja dejanskih plač slabo plačanih delavcev, ne glede na njihove značilnosti. Vendar pa imajo nekatere skupine, kot so delavke, še vedno več koristi od takšnega povišanja, ker so razmeroma bolj zastopane med prejemniki minimalne plače.

• V državah z nizko pokritostjo kolektivnih pogajanj so najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na povišanje plač za slabo plačane delavce, nacionalne minimalne plače. V teh državah imajo plače, dogovorjene s pogajanji, pozitiven, čeprav omejen (ne statistično pomemben) vpliv na plače slabo plačanih delavcev. Nasprotno pa tako dogovorjene plače kot nacionalne minimalne plače bistveno vplivajo na plače slabo plačanih delavcev v državah z visoko pokritostjo kolektivnih pogajanj.