Digitalizacija socialne zaščite

EU in Norveška sta svetovni vodilni na področju digitalne preobrazbe vlade, njuni sistemi socialne zaščite pa se hitro digitalizirajo. To ponuja velike priložnosti za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti socialne zaščite, lahko pa tudi zmanjša dostop za digitalno izključene skupine in tvega, da socialna zaščita postane dehumanizirana. Poročilo se osredotoča na denarne socialne ugodnosti, zlasti tiste za brezposelnost, bolezen, materinstvo/očetovstvo, invalidnost, starost in delovne nesreče ter poklicne bolezni, pa tudi minimalni dohodek, otroške in stanovanjske ugodnosti. Prikazuje obseg, v katerem so procesi socialnih prejemkov digitalizirani v državah članicah EU in na Norveškem ter vpliv EU na ta proces. Obravnava izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo države ob digitalizaciji socialne zaščite, pa tudi ukrepe za ublažitev in dejavnike uspeha. Nazadnje so predstavljeni nasveti za politiko. Poročilo temelji na literaturi, prispevkih iz Mreže dopisnikov Eurofounda in raziskavah Eurofounda.

Evropski steber socialnih pravic vključuje pravico do socialne zaščite in vključenosti. Priporočilo Sveta iz leta 2019 o dostopu do socialne zaščite za delavce in samozaposlene trdi, da lahko digitalizacija prispeva k 'izboljšanju preglednosti za posameznike'. Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih iz leta 2022 to vizijo krepi z zavezanostjo EU k digitalni preobrazbi, ki je vključujoča, koristi vsem in spoštuje temeljne pravice. Program politike Digitalno desetletje EU določa cilje za leto 2030, vključno s področja digitalnih veščin, infrastrukture in vlade. Eden od njegovih ciljev je, da bodo vse ključne javne storitve do leta 2030 dostopne na spletu. Digitalizacija socialne zaščite poteka znotraj zakonodajnih meja, vključno s tistimi, ki jih določata Splošna uredba EU o varstvu podatkov, Zakon o umetni inteligenci in Zakon o dostopnosti.

• Digitalizacija socialne zaščite lahko izboljša dostop, zlasti izven delovnega časa in na območjih brez javnih uradov, vključno s pomočjo pri reševanju nesprejemanja, na primer z zmanjšanjem stigmatizacije postopkov prijave; znižanjem administrativnih stroškov; ter izboljšanjem uporabniške izkušnje, odzivnosti in preglednosti sistema. Vendar pa prinaša tudi izzive, kot so večja ranljivost za kibernetske napade, poglabljanje neenakosti v dostopu do socialne zaščite zaradi digitalne izključenosti ter zmanjševanje možnosti za napotitev in podporo. Digitalizacija lahko zmanjša pristranskosti in napake, lahko pa jih tudi povzroči.

• Za koristi, obravnavane v tem poročilu, je v 10 državah članicah in na Norveškem digitalizirana prijava mogoča za vse ali vse razen ene od njih. Digitalizacija procesov v pisarni hitro napreduje; na primer, med letoma 2023 in 2025 je vsaj pet držav članic digitaliziralo vloge za različne ugodnosti. Običajno so prijave lahko tudi nedigitalne, vendar je v vsaj petih državah članicah in na Norveškem zdaj mogoče za eno ali več teh socialnih ugodnosti zaprositi izključno prek spleta.

• V sistemih ugodnosti, ki jih upravljajo delodajalci in zavarovalni skladi, se digitalizacija postopkov prijav lahko razlikuje med delodajalci in zavarovalnicami, centralni e-portali pa so običajno manj celoviti kot v sistemih, kjer ima nacionalna socialna varnost večjo vlogo. Včasih je odvisno od tega, ali so zaposleni, samozaposleni ali brezposelni, ali so zaposleni, samozaposleni ali brezposelni. Ugodnosti, ki so usmerjene v skupine v bolj ranljivih situacijah (kot so stanovanjske in minimalne dohodkovne ugodnosti), so običajno manj digitalizirane, deloma zato, ker se pogosto upravljajo na lokalni ravni in zahtevajo bolj zapletene preglede pravic kot druge vrste ugodnosti (vključno z dokazili o dohodku in premoženju).

• Digitalizacija dokazil o izpolnjevanju določenih kriterijev upravičenosti je bila ključna za olajšanje digitalizacije ugodnosti (npr. registracija v zaposlitvenem uradu, dokazilo o nedavnih prihodkih). Digitalizacija zdravstva (ki zdravnikom omogoča izdajo digitalnih potrdil o bolezni in nosečnosti) je bila pomemben korak pri digitalizaciji vlog in preverjanj pravic za bolezni, materinstvo, očetovstvo in invalidske ugodnosti. Digitalizacijo pokojnin in zdravstvenih ugodnosti pogosto spodbujajo pobude EU za spodbujanje interoperabilnosti med državami članicami.

• Digitalizacija procesov v sprednji ali zaledni pisarni pogosto ne velja za določene netipične situacije (npr. nestandardno zaposlitev). Poleg tega ugodnosti, ki ciljajo na netipične, manj pogoste situacije, pogosto niso digitalizirane. Na splošno so ljudje v netipičnih situacijah pogosto izključeni iz digitaliziranih procesov.

• Otroški dodatki so pogosto avtomatizirani, kar odpravi potrebo po prijavi. Vendar ta avtomatizacija običajno ne velja za ljudi v določenih netipičnih situacijah.

• Ocena prijav je redko popolnoma avtomatizirana, pogosto pa je potrebna človeška akcija za validacijo vhodnih ali izhodnih odločitev (zlasti zavrnitev) in obdelave netipičnih primerov.

• Politični dokumenti in strategije poudarjajo potencial digitalizacije za sprostitev virov, da lahko delavci za socialno zaščito obravnavajo bolj zapletene primere in podpirajo ljudi v posebej ranljivih situacijah. Vendar pa, čeprav so na voljo analize stroškov in koristi, ki prikazujejo prihranke, ni vedno jasno, ali so bili upoštevani vsi stroški, in skoraj ni bilo najdenih dokumentiranih dokazov, ki bi pojasnili, kako so bili uporabljeni sproščeni človeški in finančni viri.

• Gradnja in ohranjanje zaupanja v institucije je zaželen rezultat digitalizacije in predpogoj za njen uspeh. Brez nje lahko uporabi, skladnost in podpora digitalizaciji ter deljenju podatkov ohromijo. Zaupanje je mogoče okrepiti z vključujočim vključevanjem deležnikov, preglednostjo algoritmov in uporabe podatkov, zanesljivimi mehanizmi za vključevanje ljudi in dostopnimi mehanizmi za pritožbe.

• Za uspeh digitalizacije je pomembno vključiti deležnike, kot so upravičenci do socialnih prejemkov, delavci socialne zaščite, zavarovalnice, socialni partnerji, zdravniki in civilna družba. Prednosti za vključene morajo biti jasne in dobro sporočene. Posebno pozornost je treba nameniti digitalnim oviram ter upravnim in jezikovnim oviram, ki so lahko bolj izrazite v digitalnem okolju, s katerimi se soočajo skupine v ranljivih situacijah pri dostopu do socialne zaščite, na primer prek vključenostnih revizij pri razvoju sistemov.

• Za izboljšanje dostopa do sistemov socialne zaščite je nujno, da se učimo iz uporabniških izkušenj in poizvedb. Vendar pa ne smemo spregledati mnenj ljudi, ki zaprosijo po pošti ali osebno. Zaposleni v lokalnih uradih za socialne prejemke lahko zagotovijo dragocene informacije za izboljšanje dostopa. Prav tako je pomembno, a še bolj zahtevno, pridobiti mnenja ljudi, ki bi upravičeni do ugodnosti, a še niso zaprosili.

• Ljudje v netipičnih situacijah, ki niso zajeti v digitalnih socialnih postopkih, so lahko v posebej ranljivih situacijah. Tveganje, da ne bodo prejeli ugodnosti, do katerih so upravičeni. Sistemi socialne zaščite morajo posebno pozornost nameniti doseganju teh ljudi.

• Da bi delavcem socialne zaščite pomagali pri opravljanju njihovih spreminjajočih se vlog v digitaliziranih sistemih, je ključno, da jim zagotovimo usposabljanje in vire. Njihove naloge je treba preoblikovati z upoštevanjem novih digitalnih dejavnosti, vključno z uporabo novih orodij in zagotavljanjem dosledne podpore uporabnikom njihovih storitev.

• Tudi najbolje zaščiteni digitalni sistemi socialne zaščite so lahko prizadeti zaradi kibernetskih napadov, okvar sistemov in izpadov elektrike. Vzpostavljeni morajo biti trdni varnostni načrti za zaščito uporabniških podatkov in zagotavljanje kontinuitete socialne zaščite.

• Temeljito testiranje digitalizacije pred njeno implementacijo, transparentnost glede uporabljenih podatkov in algoritmov ter izvajanje predhodnih evalvacij in rednega spremljanja lahko pomagajo zagotoviti, da digitalizacija nima več negativnih vplivov in da so, kadar se zgodijo, ti zmanjšani. Dostopni postopki za pritožbe, sodstvo, civilna družba, mediji in raziskovalne organizacije imajo ključno vlogo pri odkrivanju vgrajenih pristranskosti in kršitev varstva podatkov.