Skoči na glavno vsebino
Ta stran je strojno prevedena. Oglejte si izvirno različico v angleščini in jezikovno politiko agencije Eurofound.
Tema
Nazadnje posodobljeno: 26 November 2025

Socialna zaščita

Sistemi socialne zaščite obstajajo za zaščito ljudi pred tveganji izgube dohodka, povezanimi z brezposelnostjo, slabim zdravjem in invalidnostjo, starševsko odgovornostjo, stroški otrok in stanovanja, starostjo ali izgubo zakonca ali starša. Za organizacijo in financiranje sistemov socialne zaščite so odgovorne države članice EU. Kljub temu ima EU posebno vlogo pri zagotavljanju, da so ljudje, ki se gibljejo prek meja in so zato v pristojnosti različnih sistemov socialne zaščite, ustrezno zaščiteni z zakonodajo EU, ki usklajuje nacionalne sisteme socialne varnosti. Takšna zakonodaja se nanaša predvsem na zakonske sisteme socialne varnosti.

Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.

26 November 2025
Foundation Forum 2025: Key takeaways
This paper provides the top 20 takeaways from the Foundation Forum 2025 which took place at IMMA Venues Dublin on 19–20 November 2025.
Drugi
11 November 2025
Europe’s social model – The key to competitive growth – Background paper
This background paper outlines the context for the issues to be examined at Eurofound’s Foundation Forum 2025. As the global order proves to be increasingly volatile, the European Union itself is undergoing a profound transformation in terms of its socioeconomic and geopolitical landscape. Enhancing competitiveness and ensuring sustainable economic growth are now at the top of the EU agenda.
Massimiliano Mascherini
Drugi
28 October 2025
Digitalizacija socialne zaščite
To poročilo se osredotoča na digitalizacijo procesov v sprednji in ozadni pisarni na področju denarnih socialnih ugodnosti. V 10 državah članicah EU in na Norveškem je digitalna prijava mogoča za vse ali vse razen ene od devetih preučevanih ugodnosti. V vsaj petih državah članicah so bile papirne prijave za nekatere ugodnosti ukinjene.
Hans Dubois+1
Poročilo o raziskavi

Socialni prejemki so prepolovili število ljudi, ki jim grozi revščina v EU, pri čemer se je stopnja zmanjšala z 31 % na 15,5 % med osebami v starosti 16–64 let. Ženske so bolj odvisne od minimalne dohodkovne podpore in čeprav so prejemnice nadomestil za brezposelnost pogosteje moški, so ženske v zadnjem desetletju postale večina prejemnic v vsaj štirih državah članicah.

Približno dve tretjini brezposelnih v EU ne prejema nadomestil, pogosto zato, ker je njihova evidenca o zaposlitvi krajša, kot je zahtevano, ali pa jim je nadomestil zmanjkalo. Več kot polovica (54 %) tistih, ki jim grozi revščina pred nadomestili, ne prejema finančne podpore, kot so minimalni dohodek, invalidnina ali nadomestila za brezposelnost.

V nobeni državi članici ni več kot 80 % upravičenih oseb, ki prejemajo dohodkovne dajatve. Poleg tega nobena država članica ljudem ne izplača nadomestila za nazaj za neizkoriščenost dajatev in vsaj 10 % vlog je zavrnjenih, kar poudarja izziv neučinkovitosti in neučinkovitosti.

Ustreznost minimalnega dohodka in nadomestil za brezposelnost se razlikuje glede na zneske, druge denarne in stvarne pravice ter različne potrebe ljudi. Prejemniki z večjim tveganjem za neustrezen dohodek so ljudje z zdravstvenimi težavami ali invalidnostmi, starši samohranilci, večja gospodinjstva, ljudje, ki se soočajo z visokimi stanovanjskimi stroški, in dolgotrajno brezposelni.

Minimalni dohodek in pogosteje nadomestila za brezposelnost se lahko na splošno zaprosi prek spleta, razen v treh državah članicah. Medtem ko lahko digitalne aplikacije izboljšajo dostop, lahko tudi ustvarijo neenakosti med tistimi, ki imajo dostop do njih, in tistimi, ki jih ne, ter zmanjšajo priložnosti za podporo iz oči v oči.

Eurofoundove študije so obravnavale dostop do storitev in koristi kot sredstvo za zadovoljevanje posebnih potreb in kot del celostnih prizadevanj za spodbujanje vključevanja. Kakovostne javne storitve so ključno sredstvo za doseganje visoke ravni socialne zaščite in socialne vključenosti. Eurofoundova raziskava preučuje dostop do različnih socialnih storitev in njihovo kakovost, preučuje pa tudi vpliv COVID-19 na uporabo in zagotavljanje takih storitev. Poudarek je na tistih storitvah in ugodnostih, ki ustrezajo potrebam ranljivih skupin, kot so starejši, migranti, mladi ali invalidi.

Raziskave se osredotočajo tudi na strukturne spremembe, ki jih v veliki meri povzročajo digitalizacija, podnebne spremembe in tudi COVID-19 (glej spodnjo infografiko), ter na to, kako zagotoviti pravičen prehod, ki spodbuja socialno zaščito in pravice delavcev.

Socialna zaščita in kakovost življenja

evropski raziskavi o kakovosti življenja (EQLS)preučuje dostop do socialne zaščite in njeno kakovost. Najnovejša izdaja EQLS 2016 vključuje analizo dojemanja negotovosti v zvezi z različnimi družbenimi vprašanji: osebna varnost, stanovanjska negotovost, negotovost zaposlitve in dohodkovna negotovost. Vključuje tudi razširjen modul o dostopu do zdravstvenega varstva, dolgotrajni oskrbi, otroškem varstvu in izobraževanju ter njihovi kakovosti.

Zagotavljanje socialnih storitev

Ker ljudje živijo dlje, se povečuje potreba po cenovno dostopni in kakovostni oskrbi. Raziskave o domovih za starejše Evropejce preučujejo storitve dolgotrajne oskrbe v javnem in zasebnem sektorju ter preučujejo vprašanja kakovosti, dostopnosti in učinkovitosti storitev. Dostop do storitev predšolske vzgoje in varstva ter kakovost teh storitev sta prav tako deležna večje pozornosti v EU, da bi omogočili zaposlovanje staršev, zlasti mater, in spodbujali dobro počutje otrok. Eurofoundova študija je ocenila dokaze o elementih delovnih pogojev in usposabljanja na delovnem mestu, ki povečujejo kakovost teh storitev.

v svoji resoluciji iz leta 2013 o socialnih stanovanjih v EUpozval Eurofound, naj preuči stroške neukrepanja v zvezi z neustreznimi stanovanji. EQLS je izpostavil tudi težave s cenovno dostopnostjo stanovanj, medtem ko so druge raziskave preučile razvoj svetovalnih storitev za pomoč ljudem pri reševanju dolgov gospodinjstev. Poleg tega Eurofoundova študija o dostopu do socialnih prejemkov preučuje, kje so bile ugotovljene razlike med upravičenostjo do socialnih prejemkov in njihovim izkoriščanjem, ter ponuja pregled težav, s katerimi se ljudje srečujejo pri dostopu do prejemkov. V drugem sklopu raziskav je bila proučena socialna razsežnost mobilnosti znotraj EU in zlasti vpliv na socialno zaščito in javne storitve, vključno z uporabo socialnih prejemkov.

Druge raziskave so se osredotočile na določbe o porodniškem dopustu v državah članicah, kar je pokazalo visoko raven skladnosti z določbami direktive o porodniškem dopustu (92/85/EGS).

Eurofound je preučil uspešne pobude za spodbujanje socialne vključenosti mladih v EU. Raziskava je proučevala tudi razmere v zvezi z dostopom mladih s pogodbami za določen čas ali za določen čas do socialne zaščite. V nadaljnji študiji je bilo preučeno izvajanje politike aktivnega vključevanja kot instrumenta za boj proti izključenosti mladih invalidov ali zdravstvenih težav s trga dela. 

Navzgor usmerjena konvergenca v sistemih socialne zaščite

Eurofound bo z različnimi področji raziskav spremljal navzgor usmerjeno konvergenco na področju socialne zaščite in materialne blaginje ter zagotavljal poglobljene analize konvergenčnih trendov med evropskimi državami.

Background

Člen 2 Pogodbe EU opredeljuje spodbujanje visoke ravni socialne zaščite kot ključno nalogo. Sistem socialne zaščite vključuje denarne in naravne dajatve. Evropski steber socialnih pravic poudarja dostop do otroškega varstva, zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in stanovanj ter nadomestila za brezposelnost, minimalnega dohodka in sredstev za starejše ljudi, ki jim zagotavljajo dostojno življenje.

Evropski steber socialnih pravic določa 20 ključnih načel in pravic, ki so bistvene za pravične in dobro delujoče trge dela in sisteme socialne zaščite. Načela so razdeljena na tri kategorije, od katerih je ena socialna zaščita in vključevanje. Evropska komisija je 4. marca 2021 predstavila akcijski načrt za celovito izvajanje stebra, pri čemer je načela spremenila v konkretne ukrepe v korist državljanov EU, hkrati pa podprla okrevanje po posledicah COVID-19. Za zmanjšanje neenakosti je predlagala nov cilj, da bi EU do leta 2030 zmanjšala število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, za vsaj 15 milijonov, vključno z vsaj 5 milijoni otrok.

Komisija je 24. marca 2021 predlagala strategijo EU o otrokovih pravicah in priporočilo Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke, da bi otrokom, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, zagotovila učinkovit dostop do ključnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje. Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) je 14. junija 2021 sprejel evropsko jamstvo za otroke.

Komisija uporablja postopek evropskega semestra za spremljanje sistemov socialne zaščite držav članic in po potrebi daje priporočila za posamezne države o uporabi njihovih socialnih proračunov, da se zagotovi ustrezna in trajnostna socialna zaščita.

Druga ključna prednostna naloga Evropske komisije je ustvariti Evropo, pripravljeno na digitalno dobo. To vključuje naložbe v digitalne javne storitve in zagotavljanje ustrezne socialne zaščite za platformne delavce.

To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.

Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.

Marie Hyland

Research officer
Social policies research

Marie Hyland se je Eurofoundu pridružila leta 2023 kot raziskovalka v enoti za socialno politiko. Pred tem je Marie več let preživela kot ekonomistka v Svetovni banki, kjer je delala na številnih vprašanjih, vključno s spolom, podnebnimi spremembami in razvojem zasebnega sektorja. Marieina raziskava je proučevala vpliv pravne diskriminacije na ekonomsko opolnomočenje žensk, obravnavala vlogo velikosti podjetja in vodstvenih praks na produktivnost in gospodarski razvoj ter analizirala ekonomijo politik za blažitev podnebnih sprememb. Marie je doktorirala iz ekonomije na Trinity College v Dublinu.

Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.

Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies

All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.

See all EU institutions and bodies