&w=3840&q=90)
Samo prehod
Pravični prehod je izraz, ki opisuje prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo ob hkratnem zagotavljanju prihodnosti in preživetja delavcev ter njihovih skupnosti. Pravičen prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo zagotavlja in zagotavlja boljša in dostojna delovna mesta, socialno zaščito, več možnosti usposabljanja in večjo varnost zaposlitve za vse delavce, ki jih prizadenejo politike globalnega segrevanja in podnebnih sprememb.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Onkraj 1,5°C: Postavljanje ljudi v središče politike
Globalne temperature naj bi v naslednjih nekaj letih presegle prag 1,5 °C, vendar je segrevanje še vedno mogoče omejiti in obrniti. Da bi to dosegli, se morajo oblikovalci politik osredotočiti na bolj človeku usmerjeno oblikovanje politik.Kartiranje zelene vedenjske javne politike v EU
Ta dokument prikazuje, kako daleč so države članice zgradile zmogljivosti za razvoj in izvajanje takšnih vedenjsko usmerjenih politik. Ugotavlja znatne razlike po celotni EU, z zaskrbljujočim vzorcem: države pod največjim prehodnim pritiskom so pogosto najmanj opremljene za oblikovanje politik, osredotočenih na človeka, ki bi to olajšale.Izpolnjevanje obljube, da nihče ne bo zaostal: Zagotavljanje pravičnega zelenega prehoda za državljane EU
To raziskovalno poročilo preučuje izkušnje Evropejcev z zeleno tranzicijo v času, ko je konkurenčnost postala osrednja prioriteta politike EU. S pomočjo kvantitativne analize podatkov na ravni EU ugotavlja, kdo podpira zelene politike, kdo spreminja vedenje in kdo tvega, da bo zaostal. S kombiniranjem s primerjalno analizo politik v vseh 27 državah članicah, vključno z razmišljanji o uporabi vedenjskih vpogledov v zeleni javni politiki, poročilo izpostavlja ključne vrzeli in ponuja na dokazih temelječe smernice za usklajevanje konkurenčnosti z učinkovito in pravično zeleno tranzicijo.Raziskave Eurofounda oblikujejo ključni izzivi za družbeno kohezijo in pravičen prehod v spreminjajočem se okolju. Obravnava področja delovnih pogojev, industrijskih odnosov, zaposlovanja in življenjskih pogojev ter ponuja dokaze, ki lahko pomagajo pri ukrepanju politik.
Glavne teme, povezane s premikom k pravični tranziciji, vključujejo delovne pogoje in trajnostno delo, zaposlovanje in trg dela, digitalizacijo, prihodnost proizvodnje, življenjske pogoje in dobrobit ljudi, prestrukturiranje, veščine in usposabljanje ter mladino, med drugim. Raziskovalni rezultati bi lahko potencialno prispevali k delu Platforme za pravični prehod, ki pomaga državam članicam in regijam EU odkleniti podporo, ki je na voljo prek mehanizma pravičnega prehoda.
Eurofound sodeluje tudi z Evropsko agencijo za okolje (EEA) pri raziskavah prehoda v podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti okoljske in socioekonomske konvergence.
Pravični prehod na evropski ravni se osredotoča na dve ključni vprašanji prehoda, in sicer na pot k zeleni in digitalni Evropi, kjer nihče ne bo zaostal.
Kot zavezana pogodbenica Pariškega podnebnega sporazuma je EU marca 2020 predložila svojo dolgoročno strategijo za razvoj nizkih emisij toplogrednih plinov Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Opisuje obseg prehoda med sektorji in regijami ter postavlja temelje za oblikovanje pravičnega prehoda.
Evropska komisija: dolgoročna strategija za leto 2050opens in new tab
Zelena in digitalna tranzicija
V središču dolgoročne strategije EU je Evropski zeleni dogovor, ki je ena od šestih prioritet Evropske komisije za obdobje 2019–2024, in kompas, ki vodi države članice k zelenemu prehodu, ki je pravičen za vse državljane. Prispeval bo k financiranju prehoda, s katerim se Evropa sooča prek svojega mehanizma pravičnega prehoda. V političnih smernicah za naslednjo Evropsko komisijo 2024–2029 je Ursula von der Leyen ponovno poudarila pomen vztrajanja pri ciljih Evropskega zelenega dogovora in se zavezala k znatnemu povečanju financiranja za pravični prehod v naslednjem dolgoročnem proračunu. To bo šlo z roko v roki z razvojem načrta za kakovostna delovna mesta.
Evropska komisija: Politične smernice 2024–2029opens in new tab
Kot odgovor na to, kako digitalna tehnologija spreminja naša življenja, je še ena prednostna naloga Komisije ustvariti Evropo, primerno za digitalno dobo, ter voditi prehod v zdrav planet in nov digitalni svet skozi svojo evropsko digitalno strategijo.
Močna socialna Evropa za pravične prehode
Januarja 2020 je Evropska komisija predstavila sporočilo 'Močna socialna Evropa za pravične prehode'. Ta vizija za krepitev socialne Evrope je pripravila pot za Akcijski načrt za izvajanje Evropskega stebra socialnih pravic, ki je evropska socialna strategija za zagotovitev, da so 'prehodi podnebne nevtralnosti, digitalizacije in demografskih sprememb socialno pravični in pravični'.
Delo Eurofounda, povezano s pravičnim prehodom, je povezano z več prioritetami Komisije za obdobje 2019–2024 in je tukaj zelo relevantno.
Evropska komisija: Evropski zeleni dogovoropens in new tab
Evropska komisija: Gospodarstvo, ki deluje za ljudiopens in new tab
Evropska komisija: Evropa primerna za digitalno doboopens in new tab
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
Watch the webinar - Eurofound LIVE: Is Europe's green transition in jeopardy?

2 August 2023
Green, clean and keen to converge? A convergence analysis of environmental quality of life in the EU
This report explores the dynamics of the environmental performance of the EU Member States and the extent to which the disparities in their performance have narrowed since the early 2000s. The report is a product of cooperation between Eurofound and the European Environment Agency, with the technical expertise in convergence of the former meeting the expertise in European environmental issues of the latter. It focuses on three levels of analysis: headline indicators, residential-level indicators and household-level indicators. In order to explore the multifaceted issue of environmental quality of life in the EU, the report investigates environmental indicators through a convergence analysis. The results suggest that the EU is on the right track to becoming carbon neutral, although the speed of the greening process varies among the Member States. A fast and steady improvement in performance can be seen for most of the indicators. One noteworthy finding is that the economic downturns of the past two decades negatively affected the household-level indicators examined, which focused on energy poverty.
19 July 2023
Supporting regions in the just transition: Role of social partners
This report investigates the involvement of social partners in the just transition to a climate-neutral economy, with a particular focus on the territorial just transition plans. These plans aim to support the regions most negatively affected by the just transition by assisting workers to retrain, relocate and find other jobs, and also support industries that need to phase out fossil fuels or other greenhouse gas-intensive activities. The role and input of the social partners in these plans and their views on the just transition are explored. An analysis of social dialogue practices and examples of collective agreements shows the range of topics covered by the social partners. The report also investigates the role of the energy crisis in the just transition and how it has contributed to delays in the implementation of territorial just transition plans in certain Member States.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Stavroula Demetriades
Senior research managerStavroula Demetriades je višja vodja raziskav v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Odgovorna je za raziskave na področjih zelenega in pravičnega prehoda, socialnega dialoga, upravljavskih praks, inovacij in hibridnega dela. Ima doktorat iz sociologije z Univerze v Aalborgu na Danskem. Ima tudi magisterij iz ekonomskih politik s Trinity College Dublin in magisterij iz regionalnega razvoja z Univerze v Atenah. Preden se je leta 1999 pridružila Eurofoundu, je delala v raziskovalnih inštitutih, na različnih položajih v javnem in zasebnem sektorju ter izvajala organizacijske in socioekonomske študije. Njena glavna raziskovalna področja vključujejo zeleno in pravično tranzicijo, upravljanje človeških virov, delovne sisteme, inovacije, zaposlovanje in socialni dialog. Je tudi izredna profesorica na Poslovni šoli University College Dublin.
Tina Weber
Senior research managerTina Weber je višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Njeno delo se osredotoča na pomanjkanje delovne sile, vpliv hibridnega dela in kulturo 'vedno vklopljene' ter pravico do odklopa, delovne pogoje in ukrepe socialne zaščite za samozaposlene ter vpliv dvojnih prehodov na zaposlovanje, delovne pogoje in industrijske odnose. Odgovorna je za študije, ki ocenjujejo reprezentativnost evropskih socialnih partnerskih organizacij. Izvajala je tudi raziskave o evropskih delovnih svetih ter razvoju industrijskih odnosov in socialnega dialoga v Evropski uniji. Preden se je leta 2019 pridružila Eurofoundu, je delala v zasebnem raziskovalnem inštitutu, kjer je predvsem izvajala ocene vpliva in vrednotenja delovnega prava EU in politik trga dela. Tina je doktorirala iz političnih ved na Univerzi v Edinburghu, kjer se je osredotočala na vlogo nacionalnih sindikatov in delodajalskih organizacij v evropskem socialnem dialogu.
Massimiliano Mascherini
Head of UnitMassimiliano Mascherini je od oktobra 2019 vodja enote za socialne politike pri Eurofoundu. Eurofoundu se je pridružil leta 2009 kot vodja raziskav, kjer je oblikoval in koordiniral projekte o zaposlovanju mladih, NEET-ih in enakosti spolov. Leta 2017 je postal višji vodja raziskav in vodil nove raziskave o spremljanju konvergence v EU. Poleg tega je vodil zasnovo Evropske raziskave kakovosti življenja 2026. Leta 2025 je prejel nagrado Brendan Walsh za najboljši članek, objavljen v Economic and Social Review. Prej je bil znanstveni sodelavec v Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije. Študiral je na Univerzi v Firencah, kjer je študiral aktuarske in statistične vede ter pridobil doktorat iz uporabne statistike. Leta 2014 je pridobil znanstveno kvalifikacijo kot izredni profesor socialne statistike in demografije na italijanskem ministrstvu za univerze in raziskave. Bil je gostujoči sodelavec na Univerzi v Sydneyju in na Univerzi v Aalborgu ter gostujoči profesor na Papeški akademiji družbenih znanosti.
Marianna Baggio
Research officerMarianna Baggio je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu, kjer dela na vidikih Evropske raziskave kakovosti življenja (EQLS), enakosti spolov, zeleni tranziciji in digitalnem življenju Evropejcev, vključno z vplivom umetne inteligence izven delovnega okolja. Preden se je pridružila Eurofoundu, je delala kot analitičarka politik v Centru za kompetence za vedenjske vpoglede pri Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije. Delala je kot postdoktorandka na Univerzi Vita-Salute San Raffaele (Milano) in Univerzi v Trentu. Prav tako prinaša obsežne izkušnje iz prejšnje vloge kot uradnica za družbeno odgovornost podjetij (CSR) v Južni Afriki. Marianna ima doktorat iz ekonomije in menedžmenta z Univerze v Trentu, specializirano za vedenjsko ekonomijo.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.

