Evropski steber socialnih pravic
Institucije EU so novembra 2017 skupaj razglasile evropski steber socialnih pravic, marca 2021 pa akcijski načrt za njegovo izvajanje. Pobuda določa 20 načel, katerih cilj je "zagotavljanje novih in učinkovitih pravic za državljane". Ključna načela so razdeljena na tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela; poštene delovne pogoje; ter socialna zaščita in vključevanje. Steber služi kot vodilo EU za doseganje boljših življenjskih in delovnih pogojev ter podporo okrevanju po pandemiji covida-19.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
From Gothenburg to Porto: Upward convergence through the European Pillar of Social Rights
This policy brief assesses upward convergence across the EU since the 2017 European Pillar of Social Rights (EPSR) proclamation. Using the headline indicators of the Social Scoreboard and applying Eurofound’s convergence framework, which is grounded in scientific literature and the most commonly used statistical measures of convergence, the analysis examines the key dimensions of the EPSR. The results show that significant progress has been made in core labour market indicators, such as employment and unemployment.
However, challenges remain. Improvements have been rather limited in reducing overall poverty and housing cost burdens. Divergence is evident in areas such as basic digital skills and household disposable income, indicating widening disparities. Critically, indicators in fundamental areas such as the disability employment gap and self-reported unmet needs for medical care show concerning downward trends. Furthermore, the analysis reveals that, despite aggregate improvements, inclusive growth has not reached all socio-demographic groups, with vulnerable groups experiencing widening relative disparities. The findings offer crucial insights for the new EPSR Action Plan and the upcoming Porto Social Forum Summit in September 2025.
50 let družbenih sprememb na Irskem in v Evropi
V tej epizodi podcasta Eurofound Talks se Mary McCaughey pogovarja z namestnico direktorja Eurofounda Mario Jepsen in Barryjem Colferjem, direktorjem raziskav na Inštitutu za mednarodne in evropske zadeve (IIEA), o evropskih družbenih spremembah v zadnjih 50 letih, vlogi Eurofounda pri teh spremembah, o tem, kako se je Irska razvijala in spreminjala, ter o izzivih, ki so trenutno na obzorju.50 years supporting better policies for a strong social Europe
Improving the lives of people in Europe, strengthening social dialogue, and embracing the principle that economic competitiveness and social progress are complementary objectives are the very essence of Eurofound.Eurofound bo bistven vir znanja za institucije EU, države članice in socialne partnerje pri izvajanju pobud stebra v letu 2021 in pozneje. Agencija je zbrala številne dokaze o temah, ki so osrednjega pomena stebra, vključno z minimalnimi plačami, enakostjo spolov, zaposlovanjem mladih, znanjem in spretnostmi ter usposabljanjem, platformnim delom, starajočo se družbo in socialno zaščito.
Zbirka člankov, organiziranih na podlagi šestih prednostnih nalog Evropske komisije za Evropo, predstavlja povzetek nekaterih raziskovalnih področij, povezanih s stebrom; pomembna vprašanja za institucije EU v naslednjem desetletju; in trende, ki smo jih opazili na področju kakovosti življenja in delovnih pogojev po vsej EU.
Eurofoundov delovni program za obdobje 2021–2024 določa časovni razpored projektov, ki bodo zagotovili dragocene vpoglede za uresničevanje ciljev stebra.
Minimalne plače
Tekoče raziskave o razvoju minimalnih plač v državah članicah EU poročajo o tem, kako so določene in kako so se razvijale nominalno in realno. To je tema, pri kateri ima Eurofound dobro uveljavljene rezultate.
Enakost spolov
Eurofoundove raziskovalne teme vključujejo preglednost plač v Evropi, ženske na vodstvenih položajih, financiranje ženskega podjetništva, diskriminacijo moških pri delu in enakost spolov na delovnem mestu.
Zaposlovanje mladih
Eurofound ima skoraj desetletje ugotovitev v podporo tej temi, pri čemer analizira populacijo mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), negativne posledice tega in ocenjene izgube za gospodarstvo EU ter politične pristope k reševanju dolgotrajne brezposelnostimladih
Spretnosti in usposabljanje
Obsežne raziskave o znanjih in spretnostih na evropskem delovnem mestu vključujejo informacije o usposabljanju, organizaciji dela in oblikovanju delovnih mest ter neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti. Potrebe po znanjih in spretnostih ter usposabljanju so prisotne tudi v raziskavah o digitalizaciji in platformnem delu.
Platformno delo
V raziskavah so bile analizirane najpogostejše vrste platformnega dela v zvezi z zaposlovanjem in delovnimi pogoji.
Staranje družbe
Eurofound je obširno opredelil ukrepe za ohranitev in ponovno vključevanje starejših delavcev na trg dela, kot so prožne možnosti dela, ki ponujajo bolj trajnostno zaposlitev. Raziskave o delu po upokojitvi v EU poudarjajo, da je treba odpraviti razlike v dohodkih med spoloma.
Eurofoundova evropska raziskava o kakovosti življenja analizira vztrajne izzive za nekatere starostne skupine in odpira vprašanja v zvezi z učinkovitostjo socialne zaščite.
Poslušajte podkast Eurofoundovih pogovorov z evropskim komisarjem za delovna mesta in socialne pravice Nicolasom Schmitom o izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in oblikovanju boljšega, pravičnejšega, okolju prijaznejšega in bolj digitalnega prostora za življenje in delo.
Evropska komisija je 14. januarja 2020 objavila sporočilo, v katerem je predstavila svoje ambicije na področju socialne politike in opisala izzive, ki jih je treba premagati v EU. Izvajanje evropskega stebra socialnih pravic bo ključnega pomena za doseganje močne socialne Evrope in pravičnost v vsakdanjem življenju državljanov. Socialna strategija je zagotoviti, da so prehodi ciljev Komisije v zvezi s podnebno nevtralnostjo, digitalizacijo in demografskimi spremembami socialno pravični in pošteni.
Komisija je 4. marca 2021 predstavila akcijski načrt za celovito izvajanje stebra. Akcijski načrt določa ambicije za močno socialno Evropo, ki se osredotoča na delovna mesta in spretnosti ter utira pot pravičnemu, vključujočemu in odpornemu okrevanju po krizi. 20 načel spreminja v konkretne ukrepe in dejavnosti za zagotovitev, da steber postane resničnost za državljane v njihovem vsakdanjem življenju, pri čemer določa nove cilje za leto 2030 na področju zaposlovanja, znanj in spretnosti ter socialne zaščite.
Namen posodobljenega pregleda socialnih kazalnikov, ki spremlja steber, je spremljati uspešnost držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev v različnih razsežnostih, opisanih v stebru, da se preveri napredek pri njegovem izvajanju.
Evropska komisija: Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravicopens in new tab
Evropska komisija: Močna socialna Evropa za pravičen prehodopens in new tab
Eurostat: Evropski steber socialnih pravic – pregled stanjaopens in new tab
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
30 September 2021
COVID-19: A turning point for upward convergence in health and healthcare in the EU?
The impact of COVID-19 has moved public health up the EU social policy agenda. As the EU directs its efforts towards establishing a European Health Union to guard against future health crises, this policy brief examines the extent to which the EU achieved upward convergence in terms of health and healthcare outcomes, as well as health expenditures and delivery, prior to the pandemic. It also examines convergence patterns in infections and deaths from COVID-19 and in the mitigating measures adopted by the EU and national governments.
The findings indicate that, from 2008 to 2019, the health of EU citizens improved overall, and Member States converged in health outcomes, but disparities in government expenditures and delivery of health services continued to widen. Against this background, the COVID-19 pandemic caused further divergence, with death and infection tolls varying greatly across countries. The policy brief stresses that a European Health Union would ideally not only reinforce the crisis preparedness of the EU but also ultimately enable convergence in health and healthcare indicators across its Member States.
16 September 2021
Towards the future of Europe: Social factors shaping optimism and pessimism among citizens
For more than a decade, uncertainty about the future in most parts of the EU has been growing. Many people believe society is in decline and this has given rise to a general sense of pessimism. Is there a link between the rising popularity of anti-establishment parties and increasing pessimism? These negative sentiments could adversely affect the political climate within individual Member States and also undermine the legitimacy of the European project. This report identifies the key drivers of people’s perceptions about the future and explores whether optimists and pessimists differ in their socioeconomic, cultural and political characteristics. To examine the extent to which optimists and pessimists behave and feel differently, the report looks at their socioeconomic and sociopolitical profiles. Finally, it explores how the level of optimism differs in the Member States in relation to country context. The analyses use data from before the COVID-19 pandemic, and the results demonstrate the importance of monitoring how people’s feelings about the future evolve during the recovery from the crisis.
7 December 2020
Programming document 2021–2024: Towards recovery and resilience
This programming document describes Eurofound’s planned work over the programming period 2021–2024. It sets out the policy and institutional context for the programme, describes the multiannual programme for the four-year period and sets out the work programme for 2021. Eurofound’s priorities for 2021–2024 are shaped by the key challenges for social cohesion and just transitions in a changing environment in the aftermath of the COVID-19 crisis. The Agency focuses on issues where it can draw on its core expertise in the areas of working conditions, industrial relations, employment and living conditions, to support its stakeholders, by providing evidence that can assist their policy action.
4 May 2021
COVID-19 could be a catalyst for fundamental change that will define the Future of Europe
8 December 2020
Upward convergence in material well-being: Is a COVID-19 setback inevitable?
The EU strives for the upward convergence of its Member States, where their performance improves and gaps between them decrease. Nearly a decade after the Great Recession, the COVID-19 crisis has again put this objective under pressure. This policy brief focuses on convergence in material well-being in Europe. Trends in several indicators largely follow the economic cycle, with upward convergence in good times and downward divergence in bad times. This could mean further divergence and polarisation among Member States as we face a new economic downturn, with the prospect of an uneven pace of recovery across countries when growth returns.
The policy brief presents an overview of policy measures implemented by the EU and Member States to smooth the impact of the COVID-19 crisis. It discusses EU coordination of minimum income schemes as a possible tool to limit deterioration and divergence in the indicators should the economy enter a downturn.
3 March 2020
Priorities for a new Europe
This compendium of articles presents a snapshot of some of Eurofound’s most recent research, and highlights important 21st-century trends in quality of life and working conditions throughout the EU. It is organised around the six priority areas set out by the new European Commission for a transition to a fair, climate-neutral and digital Europe.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Tadas Leončikas
Head of UnitTadas Leončikas je od septembra 2022 vodja enote za zaposlovanje pri Eurofoundu. Pred tem je bil višji vodja raziskav v enoti za socialne politike, kjer je vodil evropsko raziskavo o kakovosti življenja (EQLS) in razvijal Eurofoundovo raziskavo. Odkar se je leta 2010 pridružil Eurofoundu, se je ukvarjal z različnimi temami, vključno z metodami raziskav, kakovostjo življenja, socialno mobilnostjo, socialno vključenostjo, zaupanjem in stanovanjskimi pomanjkljivostmi. V svoji prejšnji karieri je vodil Inštitut za etnične študije v Litvi, kjer je delal na študijah, povezanih s položajem etničnih manjšin, migrantov in drugih ranljivih skupin. Kot raziskovalec je v preteklosti sodeloval z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Programom Združenih narodov za razvoj in Mednarodno organizacijo za migracije. Ima doktorat iz sociologije.
Massimiliano Mascherini
Head of UnitMassimiliano Mascherini je od oktobra 2019 vodja enote za socialne politike pri Eurofoundu. Eurofoundu se je pridružil leta 2009 kot vodja raziskav, kjer je oblikoval in koordiniral projekte o zaposlovanju mladih, NEET-ih in enakosti spolov. Leta 2017 je postal višji vodja raziskav in vodil nove raziskave o spremljanju konvergence v EU. Poleg tega je vodil zasnovo Evropske raziskave kakovosti življenja 2026. Leta 2025 je prejel nagrado Brendan Walsh za najboljši članek, objavljen v Economic and Social Review. Prej je bil znanstveni sodelavec v Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije. Študiral je na Univerzi v Firencah, kjer je študiral aktuarske in statistične vede ter pridobil doktorat iz uporabne statistike. Leta 2014 je pridobil znanstveno kvalifikacijo kot izredni profesor socialne statistike in demografije na italijanskem ministrstvu za univerze in raziskave. Bil je gostujoči sodelavec na Univerzi v Sydneyju in na Univerzi v Aalborgu ter gostujoči profesor na Papeški akademiji družbenih znanosti.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
