Enakost spolov
Enakost spolov se nanaša na enakost med ženskami in moškimi glede njihovih pravic, obravnave, odgovornosti, priložnosti, sodelovanja ter gospodarskih in družbenih dosežkov. Enakost spolov je dosežena, ko imajo moški in ženske enake pravice, odgovornosti in priložnosti v vseh delih družbe ter ko so različni interesi, potrebe in prioritete moških in žensk enako cenjeni.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Preizobraženi in premalo plačani: Uganka nasprotovanja razlikam med spoloma v plačah in izobraževanju
Kljub desetletjem napredka razlika v plačah med spoloma vztraja po vsej EU. To poročilo raziskuje dokaze na trgu dela, ki stojijo za to razliko, od zaposlovanja in plač do področja študija, ter kaj razkriva o trajnem izzivu politike.Za kulisami Evropske raziskave delovnih pogojev
Od svojega začetka leta 1990 Evropska raziskava delovnih pogojev ponuja celovit pregled delovnih pogojev v Evropi. EWCS 2024 trdi, da je evropski trg dela v prehodu, kar kaže na upad dolgih delovnih ur in neenakomerno izboljšanje kakovosti zaposlovanja. V tej epizodi Eurofound Talks Mary McCaughey vabi višjo vodjo raziskav Agnès Parent-Thirion, da spregovori o raziskavi, ki stoji za naslovnicami, in o delu, ki je potrebno za njeno izvedbo.Evropska raziskava delovnih pogojev 2024 – Poudarki
Ta digitalna zgodba predstavlja poudarke iz preglednega poročila Evropske raziskave delovnih pogojev 2024. Raziskuje ključne ugotovitve iz vsakega poglavja poročila, s poudarkom na evropski delovni sili, praksah na delovnem mestu, merjenju kakovosti delovnih mest, trendih skozi čas ter kakovosti delovnega življenja v EU.Eurofound sistematično uporablja pristop vključevanja spola v svoje raziskave. Kjer je mogoče in relevantno, raziskovalni rezultati, vključno z anketami in analizami politik, podatke razčlenjujejo po spolu. Drugi raziskovalni projekti zagotavljajo specifične analize, pomembne za enakost spolov. Raziskava zajema širši nabor tem z vidika spola, kot so plača in dohodek, minimalna plača, oskrba, udeležba pri zaposlitvi, dopust, veščine in usposabljanje, organizacija dela, kakovost dela, delovni čas, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter konvergenca in družbena kohezija, vključno s pan-evropskimi raziskavami in rednim poročanjem na nacionalni ravni.
Poslušajte ali si oglejte naš video o razlikah med spoloma na delovnem mestu z vpogledi strokovnjakinje za Eurofound, Barbare Gerstenberger.
&w=3840&q=100)
This video is hosted by a third party, YouTube.
By clicking on the button to play the video you accept their terms and conditions .
Enakost spolov je temeljna vrednota Evropske unije, temeljna pravica, ključna sestavina gospodarske rasti in ključno načelo Evropskega stebra socialnih pravic. Čeprav je bil v zadnjih desetletjih dosežen pomemben napredek pri spodbujanju enakosti spolov, neenakosti med spoloma vztrajajo na področjih, kot so zaposlovanje, plače, pokojnine, odločanje in skrb.
Enakost spolov ostaja ena glavnih prioritet Evropske komisije. Po izvajanju Strategije za enakost spolov 2020–2025 je Komisija 7. marca 2025 sprejela načrt za pravice žensk, ki določa dolgoročno vizijo za napredek ženskih pravic in reševanje novih izzivov, kot sta diskriminacija in nasilje, ki ga omogoča tehnologija. Na podlagi tega načrta je Komisija 5. marca 2026 objavila Strategijo za enakost spolov 2026–2030, ki je cilje načrta prevedla v izvedljive politike. Nova strategija si prizadeva uveljaviti enakost spolov v vseh področjih politike in se osredotoča na vprašanja, kot so nasilje na podlagi spola, spletno nasilje, enako plačilo, zdravje žensk, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, enakost spolov v vodstvu in odločanju ter vplivi novih tehnologij, kot je umetna inteligenca.
Ena prvih dosežkov prejšnje strategije je bila Direktiva o preglednosti plač, ki jo je Svet sprejel 24. aprila 2023. V okviru nove strategije bo Komisija še naprej podpirala socialne partnerje pri izvajanju direktive. Drugi mejniki vključujejo Evropsko strategijo oskrbe, predstavljeno septembra 2022, ki je povezana z izboljšanjem udeležbe žensk na trgu dela, ter Direktivo o spolnem ravnovesju v upravnih odborih, sprejeto novembra 2022.
Od leta 2020 Evropski parlament na pobudo Odbora za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) organizira Evropski teden enakosti spolov. Med tednom EIGE objavlja ugotovitve svojega Indeksa enakosti spolov.
Evropska komisija: Strategija za enakost spolov opens in new tab
Evropski parlament: Zavezujoči ukrepi za preglednost plačopens in new tab
Evropski parlament: Evropski teden enakosti spolov opens in new tab
Eurostat: Statistika razlike v plačah med spoloma opens in new tab
Eurostat: Ženske na delovnem mestu: pregled razlike v zaposlovanju med spoloma v EU
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
15 July 2026
Preizobraženi in premalo plačani: Uganka nasprotovanja razlikam med spoloma v plačah in izobraževanju
&w=3840&q=75)
14 April 2026
Evropska raziskava delovnih pogojev 2024: Pregledno poročilo
15 December 2025
Enaka vrednost, enako plačilo: Koncepti, mehanizmi in izvajanje za enakost plač med spoloma
&w=3840&q=75)
18 November 2025
Taking stock: Further experiences in gender pay transparency implementation and effectiveness
&w=3840&q=75)
25 September 2008
Mind the gap – Women’s and men’s quality of work and employment - Background paper
Gender mainstreaming is an integral part of the research conducted by the European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions. When labour market participation, working conditions and the resulting labour market outcomes are analysed, the difference in the situation of women and men is evident. This report highlights the main issues concerning women’s situation in the labour market and indicate where the principal barriers to women’s labour market participation lie.
15 May 2023
Gender differences in motivation to engage in platform work
The rise of the platform economy during the last decade is one of the main disrupting forces for European labour markets. While standard employment remains the norm, platforms are expanding their reach and diversifying into novel business models. In doing so, they are also attracting an increasing number of women. This policy brief investigates why women are joining the platform economy and how the motivations to perform work on platforms differ between genders. It shows that while women join platforms to gain an additional income and because it allows them the flexibility to combine work with household chores or family commitments, men are driven by the opportunities provided by platforms to work globally and to expand their client base. At the same time, findings suggest that online platforms seem to provide women with a link to the labour market that can potentially prevent their withdrawal from the labour force during different life stages. These findings suggest that policy action should focus on extending working hours regulations and work–life balance measures to all platform workers, irrespective of employment status, and promote equal sharing of care responsibilities between women and men.
13 October 2022
COVID-19 pandemic and the gender divide at work and home
The COVID-19 pandemic has accentuated inequalities in many dimensions of European societies, including inequalities between women and men in several key domains. This report looks at gender inequalities that existed prior to the COVID-19 crisis and describes in what ways the pandemic has impacted on gender divides. It also analyses the various policy responses of national governments across the EU to address gender divides, and to prevent their widening during the pandemic. The effects of the pandemic on employment at EU-level has been remarkably gender-neutral on the whole, with nuances emerging within different sectors and socioeconomic groups. The pre-existing gender gaps in unpaid work have persisted, leading to work–life conflicts, especially among teleworking mothers of young children. Finally, the report describes the outlook for gender inequalities in Europe, pointing to factors that will shape the future of equality between women and men: gender segregation in labour markets, gender divides in telework and hybrid work, and gender mainstreaming in policymaking – especially in relation to caregiving and care services.
14 December 2021
European Jobs Monitor 2021: Gender gaps and the employment structure
One of the most striking developments of the last half-century has been the huge rise in the labour market participation of women. Two out of every three net new jobs created over the last two decades in the EU were taken by women. At the same time, sharply rising employment rates among older workers due to population ageing and policy changes have increased the share of older workers in the labour market. This report examines the impacts of the changing contours of labour supply on the employment structure over the last quarter-century in Europe (1995–2019). The primary focus is on gender, with a secondary focus on ageing. Among the main findings are that employment shares in gender-balanced jobs have declined despite the rising female share of employment and that gender pay gaps are highest in well-paid jobs.
14 December 2021
Understanding the gender pay gap: What role do sector and occupation play?
Despite the increasing participation of women in the labour market and a higher share of women than men being hired into well-paid jobs in recent years, a gender pay gap exists across all EU Member States. Pay differentials between women and men have been shown to be significantly influenced by the economic sector where people work and the occupation they hold.
This policy brief examines these dimensions. It also identifies how much these and other factors contribute to gender disparities in pay. The analysis finds that, of the observable factors examined, the greater likelihood of women working in lower-paying sectors and working part-time are the most important contributors to the gender pay gap. Nevertheless, around two-thirds of the gap in the EU remains unexplained by individual and employment-related factors typically analysed, suggesting that other factors not captured by survey wage data account for the rest of it.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Sanna Nivakoski
Research officerSanna Nivakoski je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu. Preden se je leta 2021 pridružila Eurofoundu, je delala kot podoktorska raziskovalka na Inštitutu za javno politiko Geary University College Dublin, Inštitutu za ekonomske in družbene raziskave v Dublinu ter Royal College of Surgeons na Irskem. Delala je na številnih raziskovalnih področjih v mikroekonomiji, vključno s pokojninskimi dohodki in premoženjem, pokojninskim varčevanjem, medgeneracijskimi transferji in finančnim vplivom vdovstva. Sanna je doktorirala iz ekonomije na Trinity College v Dublinu.
Barbara Gerstenberger
Head of UnitBarbara Gerstenberger je vodja enote za delovno življenje pri Eurofoundu. V tej vlogi usklajuje raziskovalne skupine, ki preučujejo kakovost delovnih mest v Evropi na podlagi evropske raziskave o delovnih razmerah, in je na splošno odgovorna za Evropski observatorij za delovno življenje in raziskave odnosov med delodajalci in delojemalci v EU. Eurofoundu se je pridružila leta 2001 kot vodja raziskav v takrat novoustanovljenem Evropskem centru za spremljanje sprememb (EMCC). Leta 2007 se je preselila v Eurofoundovo informacijsko in komunikacijsko enoto kot vodja komunikacijskih produktov, nato pa je bila leta 2011 imenovana za koordinatorko v direktoratu. Pred tem je delala kot višja raziskovalka v Evropski federaciji kovinarjev v Bruslju. Diplomirala je iz politologije na Univerzi v Hamburgu, magistrirala je iz javne uprave na Kennedy School of Government na Univerzi Harvard.
Carlos Vacas‑Soriano
Senior research managerCarlos Vacas Soriano je višji raziskovalni vodja v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Ukvarja se s temami, povezanimi z neenakostmi v plačah in dohodkih, minimalnimi plačami, nizkimi plačami, kakovostjo zaposlitve, začasno zaposlitvijo in segmentacijo ter kakovostjo zaposlitve. Preden se je leta 2010 pridružil Eurofoundu, je delal kot makroekonomski analitik za Evropsko komisijo in kot raziskovalec na evropskih trgih dela pri Španski centralni banki. Ima magisterij iz evropskih ekonomskih študij z College of Europe v Bruggeu in doktorat iz delovne ekonomije z Univerze v Salamanci (doktor Europaeus).
Karel Fric
Research officerKarel Fric je raziskovalec v enoti za socialno politiko pri Eurofoundu. Njegovo delo vključuje anketne raziskave, analizo podatkov in vodenje projektov, s posebnim poudarkom na delovnih in življenjskih pogojih, enakosti in diskriminaciji. Pred tem je delal kot raziskovalec v Agenciji Evropske unije za temeljne pravice na Dunaju v Avstriji in v raziskovalni in svetovalni organizaciji Panteia s sedežem v Zoetermeerju na Nizozemskem. Karel je doktoriral iz družbenih ved na Univerzi Erasmus v Rotterdamu in magistriral iz ekonomije na Univerzi v Utrechtu.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
