NEET
NEET je kratica za "niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo", ki se uporablja za položaj številnih mladih v Evropi, starih od 15 do 29 let. Cilj koncepta NEET je razširiti razumevanje ranljivega položaja mladih in bolje spremljati njihov problematičen dostop do trga dela.
Eurofound zagotavlja vpogled v to temo s spremljanjem trendov na področju mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo po vsej EU, analiziranjem razlik med spoloma in spremljanjem učinkov kriz, kot sta velika recesija in pandemija COVID-19. Njegove ugotovitve podpirajo politike, kot je jamstvo za mlade, in poudarjajo potrebo po bolj ciljno usmerjenih ukrepih za mlade ženske in matere.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Young people in the Western Balkans
This report analyses data from Eurofound’s 2021 European Working Conditions Telephone Survey and its 2022 Living, working and COVID-19 e-survey, as well as data from official statistics, to examine employment trends, working conditions and the social situation of young people in the Western Balkans (Albania, Bosnia and Herzegovina, Kosovo, Montenegro, North Macedonia and Serbia). Employment trends are also presented for Türkiye. This report is part of Eurofound’s ongoing effort to support informed policymaking in EU accession countries through the Instrument for Pre-accession Assistance (IPA). It is the first output from a project financed by the Directorate-General for Neighbourhood and Enlargement Negotiations (DG NEAR) under the auspices of the IPA. Its aim is to provide knowledge that will support better-informed social, employment and work-related policies in the Western Balkans and Türkiye. It offers a comparative perspective between the countries and with the EU based on sound statistical analysis and expert consultation.
Has Europe failed its youth?
In this episode of Eurofound Talks, Mary McCaughey speaks with Eurofound researchers Eszter Sandor and Massimiliano Mascherini about the situation for young people in Europe, from the impacts of the economic crisis and Great Recession to the aftermath COVID-19 pandemic and voting trends in the recent European Parliament elections.They discuss how, while there have been some positive trends in employment in recent years, there are concerning issues facing young people in Europe that need to be overcome – not just for the young people in question, but also for broader economic and societal stability.Becoming adults: Young people in a post-pandemic world
During the pandemic, many young people had to change their plans for the future. While at the end of 2023 young people’s labour market situation was more favourable than it had been in recent years, many obstacles remained on their route to independence, such as the rising cost of living and inability to move out of the parental home. This report explores young people’s wishes and plans for the future – and the well-being outcomes related to these plans – in the context of the current labour market and housing situation and progress on the implementation of the EU’s reinforced Youth Guarantee.
NEET so se po veliki recesiji v letih 2008–2013 pojavili kot ena najbolj ranljivih skupin. Brezposelnost mladih je v številnih državah EU presegla 40 %, kar kaže, da so mladi bolj izpostavljeni gospodarski recesiji kot druge starostne skupine.
V EU-27 je delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, leta 2013 dosegel najvišjo vrednost in znašal 16,1 %, v naslednjih letih pa se je nekoliko izboljšal zaradi ukrepov politike, kot je jamstvo za mlade. Do leta 2019 je stopnja padla na 12,6%, kar je najnižja točka v 10 letih.
Pandemija COVID-19 in z njo povezane gospodarske omejitve so prispevale k povečanju stopnje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na 13,8 % v letu 2020 zaradi izgube delovnih mest ter ovir pri izobraževanju in usposabljanju mladih. Stopnja NEET se od leta 2021 vztrajno zmanjšuje in je leta 2023 dosegla najnižjo vrednost 11,2%. Poleg tega je delež odvračanih delavcev med populacijo NEET prav tako na najnižji zabeleženi ravni.
Delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je leta 2020 znašal 15,5 % za mlade ženske, stare od 15 do 29 let, leta 2023 pa je še vedno višji od 10,1 % za mlade moške. Delež mladih žensk je višji v skoraj vseh državah članicah.
V mnogih državah je zdaj bolj verjetno, da bodo mlade matere NEET kot mladi moški, pri čemer so družinske obveznosti največji razlog za NEET. Vendar so ukrepi politike EU, ki so posebej namenjeni mladim materam ali mladim ženskam na splošno, redki. Večji poudarek bo morda treba nameniti razsežnosti spola v stopnji mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.
Med mladimi v EU poročajo o zaskrbljujoči ravni duševnega počutja, zlasti kar zadeva občutke osamljenosti in depresije, pri katerih mladi bolj trpijo zaradi posledic pandemije in zmanjšanja socialnih interakcij kot starejše prebivalstvo.
Z izvajanjem jamstva za mlade se je število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, starih od 15 do 29 let, zmanjšalo, in sicer s približno 14 milijonov na vrhuncu krize v letih 2008–2013 na 9,3 milijona v letu 2019 (12,6 %), med pandemijo COVID-19 pa se je povečalo in leta 2023 ponovno zmanjšalo na 8,2 milijona (11,2 %). Vendar Eurofoundova raziskava ocenjuje, da je izguba evropskih gospodarstev pri prejemkih ter izgubljenih dohodkih in davkih precejšnja (142 milijard evrov letno v letu 2015). To močno vpliva na gospodarski in socialni razvoj EU.
Ker se je položaj mladih zaradi pandemije covida-19 še poslabšal, Eurofound analizira vpliv krize na te številke, pri čemer temelji na svojih prejšnjih raziskavah o mladih.
Zmanjšanje brezposelnosti mladih in prizadevanje za učinkovito vključevanje čim večjega števila mladih v Evropi v svet dela je v središču politične agende EU. Gospodarska kriza v letih 2008–2013 je povzročila visoko stopnjo brezposelnosti mladih in s tem neangažiranost mladih. Glede na to so raziskovalci in vladni uradniki iskali nove načine spremljanja in analiziranja razširjenosti ranljivosti in neangažiranosti na trgu dela med mladimi.
Koncept NEET se od leta 2010 v državah članicah EU pogosto uporablja kot kazalnik za oblikovanje politik o zaposljivosti, izobraževanju, usposabljanju in socialnem vključevanju, usmerjenih v mlade.
Mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, so bili prvič posebej omenjeni v razpravah o evropski politiki v vodilni pobudi strategije Evropa 2010 "Mladi in mobilnost". Starostna kategorija, ki jo zajema izraz, je bila 15–24 let, kasneje pa je bila razširjena na tiste, stare od 15 do 29 let. Ta koncept je zdaj v središču političnega diskurza na ravni EU. Leta 2023 je bilo 11.2% prebivalstva, starega od 15 do 29 let, NEET, kar je zgodovinsko nizko. Stopnja NEET se je med pandemijo povečala na 13.8% v letu 2020, vendar se od takrat vztrajno zmanjšuje.
Aprila 2013 je bil sprejet predlog Evropske komisije Svetu Evropske unije za izvajanje jamstva za mlade v vseh državah članicah. Zmanjšanje števila mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je izrecen cilj politike jamstva za mlade. Cilj te pobude je bil zagotoviti, da vsi mladi, stari od 15 do 24 let, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje. Uvedba jamstva za mlade v državah članicah prek pobude za zaposlovanje mladih je prispevala k izboljšanju razmer na terenu in zmanjšala število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.
Komisija je decembra 2016 začela izvajati pobudo "Vlaganje v mlade v Evropi", ki je obnovljena prizadevanja za podporo mladim. Glede na dosedanji pozitiven učinek jamstva za mlade je Komisija povečala finančna sredstva, ki so bila na voljo za pobudo za zaposlovanje mladih do leta 2020, da bi spodbudila učinkovitejše ozaveščanje mladih.
Leta 2018 je bila sprejeta nova strategija EU za mlade, ki določa okvir za sodelovanje z državami članicami pri njihovih mladinskih politikah za obdobje 2019–2027. Strategija se osredotoča na tri ključna področja ukrepanja, ki so osredotočena na besede "vključiti, povezati, opolnomočiti". Medtem je COVID-19 resno vplival na vajeništvo in usposabljanje. Da bi pripomogla k gospodarskemu okrevanju po pandemiji, je nova Komisija 1. julija 2020 začela izvajati sveženj podpore za zaposlovanje mladih, da bi naslednji generaciji zagotovila most do delovnih mest. Komisija je predložila predlog priporočila Sveta z naslovom "Most do delovnih mest – krepitev jamstva za mlade", ki naj bi nadomestilo priporočilo iz leta 2013. Razširja starostni razpon, ki ga zajema jamstvo za mlade, s starosti 24 na 29 let.
Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, ki ga je Evropska komisija predlagala marca 2021 in ki mu je sledila izjava na socialnem vrhu v Portu maja 2021, so uvedli nove, ambiciozne cilje za mlade, kot je zmanjšanje deleža mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v EU na 9 % do leta 2030.
Evropska komisija: Okrepljeno jamstvo za mladeopens in new tab
EUR-Lex: Sporočilo o vlaganju v mlade v Evropiopens in new tab
Evropska komisija: Strategija EU za mladeopens in new tab
EUR-Lex: Podpora za zaposlovanje mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijoopens in new tab
Evropska komisija: Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravicopens in new tab
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
21 May 2024
Becoming adults: Young people in a post-pandemic world
During the pandemic, many young people had to change their plans for the future. While at the end of 2023 young people’s labour market situation was more favourable than it had been in recent years, many obstacles remained on their route to independence, such as the rising cost of living and inability to move out of the parental home. This report explores young people’s wishes and plans for the future – and the well-being outcomes related to these plans – in the context of the current labour market and housing situation and progress on the implementation of the EU’s reinforced Youth Guarantee.
9 November 2021
Impact of COVID-19 on young people in the EU
Following a long recovery from the economic crisis (2007–2013), young people in the EU proved to be more vulnerable to the effects of the restrictions put in place to slow the spread of the COVID-19 pandemic. Young people were more likely than older groups to experience job loss, financial insecurity and mental health problems. They reported reduced life satisfaction and mental well-being associated with the stay-at-home requirements and school closures. While governments responded quickly to the pandemic, most efforts to mitigate the effects of restrictions were temporary measures aimed at preventing job loss and keeping young people in education. This report explores the effects of the pandemic on young people, particularly in terms of their employment, well-being and trust in institutions, and assesses the various policy measures introduced to alleviate these effects.
9 May 2021
Living, working and COVID-19 (Update April 2021): Mental health and trust decline across EU as pandemic enters another year
The third round of Eurofound's e-survey, fielded in February and March 2021, sheds light on the social and economic situation of people across Europe following nearly a full year of living with COVID-19 restrictions. This report analyses the main findings and tracks ongoing developments and trends across the 27 EU Member States since the survey was first launched in April 2020. It pinpoints issues that have surfaced over the course of the pandemic, such as increased job insecurity due to the threat of job loss, decline in mental well-being levels, erosion of recent gains in gender equality, fall in trust levels vis-à-vis institutions, deterioration of work–life balance and growth of vaccine hesitancy. The results of the survey highlight the need for a holistic approach to support all the groups hit hard by the crisis in order to prevent them from falling further behind.
23 October 2020
Youth in a time of COVID
14 December 2017
Long-term unemployed youth: Characteristics and policy responses
While the youth labour market has improved considerably since 2014, one legacy of the recent economic crisis is the large cohort of long-term unemployed young people, which represents nearly one-third of jobless young people. This report provides an updated profile of the youth labour market in 2016 and describes trends over the past decade. It explores the determinants of long-term unemployment, at both sociodemographic and macroeconomic levels. It also provides evidence on the serious consequences for young people of spending a protracted time in unemployment, such as scarring effects on income and occupation and on several dimensions of young people’s well-being. The report concludes with a discussion of selected policy measures recently implemented by 10 Member States in order to prevent young people from becoming long-term unemployed or, if they are in such circumstances, to integrate them into the labour market or education.
4 July 2016
Exploring the diversity of NEETs
The concept of NEET (young people not in employment, education or training) has, since 2010, been widely used as a tool to inform youth-oriented policies in the 28 Member States of the European Union. While it has been a valuable addition to more traditional indicators used to understand the economic and social vulnerability of young people and their labour market participation, it has often been criticised because of the heterogeneity of the population it captures. This report explores the diversity of NEETs and suggests seven subgroups into which the NEET population can be disaggregated using data routinely collected for the EU Labour Force Survey. Through analysis of the data for each of these subgroups, it offers a contemporary overview of the composition of the NEET population, both at EU28 level and in each Member State. It is hoped this information will help policymakers more precisely target interventions intended to ease young people’s engagement with the world of work and training. A separate annex presents detailed information on the composition of NEETs in the 28 Member States.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Eszter Sándor
Senior research managerEszter Sandor je višja vodja raziskav v enoti za socialne politike pri Eurofoundu. Ima strokovno znanje na področju metodologije anketiranja in statistične analize, sodelovala je pri pripravi in vodenju evropske raziskave o kakovosti življenja in nazadnje e-ankete o življenju, delu in covidu-19 ter je odgovorna za kakovost naborov podatkov. Njena raziskovalna področja so dobro počutje mladih in kakovost življenja v gospodinjstvih in družinah, vključno s subjektivnim počutjem, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter življenjskimi pogoji. Pred tem je delala kot ekonomska svetovalka na Škotskem, kjer se je osredotočala na ocene gospodarskega učinka, vrednotenja in analize vhodnih in izhodnih rezultatov. Magistrirala je iz ekonomije in mednarodnih odnosov na Univerzi Corvinus v Budimpešti.
Massimiliano Mascherini
Head of UnitMassimiliano Mascherini je od oktobra 2019 vodja enote za socialne politike pri Eurofoundu. Eurofoundu se je pridružil leta 2009 kot vodja raziskav, kjer je oblikoval in koordiniral projekte o zaposlovanju mladih, NEET-ih in enakosti spolov. Leta 2017 je postal višji vodja raziskav in vodil nove raziskave o spremljanju konvergence v EU. Poleg tega je vodil zasnovo Evropske raziskave kakovosti življenja 2026. Leta 2025 je prejel nagrado Brendan Walsh za najboljši članek, objavljen v Economic and Social Review. Prej je bil znanstveni sodelavec v Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije. Študiral je na Univerzi v Firencah, kjer je študiral aktuarske in statistične vede ter pridobil doktorat iz uporabne statistike. Leta 2014 je pridobil znanstveno kvalifikacijo kot izredni profesor socialne statistike in demografije na italijanskem ministrstvu za univerze in raziskave. Bil je gostujoči sodelavec na Univerzi v Sydneyju in na Univerzi v Aalborgu ter gostujoči profesor na Papeški akademiji družbenih znanosti.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
