Skoči na glavno vsebino
Ta stran je strojno prevedena. Oglejte si izvirno različico v angleščini in jezikovno politiko agencije Eurofound.
Tema
Nazadnje posodobljeno: 19 June 2026

Delo na peronu

Platformno delo je usklajevanje povpraševanja in ponudbe plačanega dela preko spletne platforme z uporabo algoritma. V procesu ujemanja sodelujejo trije udeleženci: naročnik, ki zahteva delo, algoritem platforme, ki upravlja nalogo, in oseba, ki delo zagotavlja prek platforme. Gre za delo, ki temelji na uspešnosti posameznih nalog ali projektov, ne pa na neprekinjenem delovnem razmerju. Platformno delo je zelo heterogeno in ga lahko razvrstimo v štiri različne vrste glede na format izvajanja, bodisi spletno ali na lokaciji, ter stopnjo algoritmičnega nadzora, ki je bodisi določen (strogo nadzorovan z nizko avtonomijo delavcev) ali dogovorjen (prilagodljiv, ki omogoča povezavo med naročnikom in večjo avtonomijo delavcev).

Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.

28 May 2026
Delo na spletnih platformah v Evropski uniji: Posledice za delovne pogoje in dostop do informacij
Ta digitalna zgodba predstavlja glavne ugotovitve o delovnih pogojih in informacijskih potrebah delavcev na spletnih platformah na ključnih področjih: kdo so delavci platform; Kje delujejo geografsko; Njihove delovne pogoje in zaslužke; Kako algoritmično upravljanje vpliva na njihovo delo; Potrebe po informacijah o pravicah in zaščiti delavcev v digitalnem gospodarstvu.
Dragoș Adăscăliței+3
Digitalna zgodba
28 May 2026
Delo na spletnih platformah v Evropski uniji: Posledice za delovne pogoje in dostop do informacij
To poročilo analizira delovne pogoje in informacijske potrebe delavcev na spletnih platformah na podlagi ankete med 3.830 delavci v 15 državah članicah EU. Za razliko od obstoječih raziskav, osredotočenih na delo na platformah na terenu, ta študija preučuje delavce, ki storitve zagotavljajo izključno prek spleta. Ugotovitve razkrivajo, da je delovna sila pretežno moška, v zreli delovni dobi in visoko izobražena, ki predvsem izvaja strokovne storitve in ne mikroopravil.
Dragoș Adăscăliței+3
Poročilo o raziskavi
30 April 2026
UI, algoritmično upravljanje in preobrazba družbe, dela in zaposlovanja – raziskovanje konceptov
Na podlagi Eurofoundovega uveljavljenega konceptualnega okvira digitalne dobe ta konceptni dokument preučuje, kako bo razvijajoči se val umetne inteligence preoblikoval ne le svet dela in zaposlovanja, temveč tudi širšo družbeno tkivo, od zagotavljanja in kakovosti javnih storitev do proizvodnje, širjenja in upravljanja informacij. Analizo vodijo štirje vektorji sprememb – avtomatizacija, nadgradnja, digitalizacija in platformizacija – ki so opredeljeni kot osrednji dejavniki, ki oblikujejo to preobrazbo. Koncepti, predstavljeni v tem članku, bodo informirali prihodnje raziskave Eurofounda na področju umetne inteligence in upravljanja algoritmov.
Sara Riso+3
Eurofoundov raziskovalni članek

  • Čeprav je delo na platformah majhno po obsegu, se je v zadnjih 15 letih dinamično razvijalo in pričakuje se, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, zlasti pri izvajanju spletnih nalog. Širjenje baze znanja in stalno generiranje zanesljivih ocen bosta pomagala pri oblikovanju politik na tem področju.

  • Platformno delo je heterogen pojav. Različne vrste platformnega dela povzročajo različne učinke na zaposlovanje in delovne pogoje platformnih delavcev.

  • Potencialna napačna klasifikacija delavcev, ki nudijo storitve na platformah, je bila prepoznana kot eno glavnih področij skrbi in obravnavana z Direktivo o platformnem delu (Direktiva (EU) 2024/2831). Države članice EU se soočajo z izzivom prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo, da bi rešile te težave napačne klasifikacije in posodobile obstoječe predpise o varstvu zaposlovanja.

  • Vprašanja, ki so specifična za delo na platformah, se nanašajo na primer na preglednost algoritmičnega upravljanja in nadzora, pravičnost in prenosljivost ocen, čezmejne vidike, odgovornost podizvajalcev in pravico do kolektivnega pogajanja.

  • Čeprav je pomembno razpravljati o izzivih, povezanih z delom na platformah, je treba priznati tudi priložnosti, ki jih prinaša ta oblika zaposlitve in poslovni modeli. Primeri se nanašajo na potencialni prispevek platformnega dela k integraciji prikrajšanih skupin na trg dela, prilagodljivost pri organizaciji dela, dostop do velike baze strank in ustvarjanje dodatnega dohodka, zlasti v času gospodarskih upadov. Vendar pa so še vedno potrebni dokazi o tem, kako se te priložnosti uresničujejo in kako se razlikujejo glede na vrsto platformnega dela.

  • Empirične ocene dela na platformah naj si prizadevajo zagotoviti natančno in ažurno sliko gospodarstva, ki se vrti okoli spletnih platform. Te naj preučujejo različne posledice dela na platformah, ki se dotikajo različnih področij politike, vključno s konkurenco v podjetjih, utajo davkov, socialno zaščito, algoritmično upravljanje in zaščito potrošnikov.

  • Upravljavske prakse, ki prevladujejo v platformnem gospodarstvu, se vse bolj uporabljajo v širšem gospodarstvu. Uporaba algoritmičnih upravljavskih praks v tradicionalnih delovnih okoljih je nastajajoč pojav, imenovan 'platformizacija' dela, ki zahteva nadaljnje raziskave in politično pozornost.

Raziskave Eurofounda o novih oblikah zaposlovanja po EU so prepoznale platformno delo kot eno izmed devetih oblik zaposlovanja, ki od leta 2010 pridobivajo vse večji pomen. Ker se platformno delo še naprej širi, tekoče raziskave preučujejo zaposlitvene in delovne pogoje izbranih vrst platformnega dela.

Eurofound se prav tako osredotoča na ocenjevanje učinkovitosti političnih pobud za reševanje ugotovljenih izzivov, povezanih z zaposlovanjem in delovnimi pogoji delavcev na platformah.

Ključne teme se nanašajo na preglednost praks algoritmičnega upravljanja, izkoriščanje verig podizvajalcev za obhod odgovornosti delodajalcev, znatne količine neplačanih ur, namenjenih upravljanju profilov in pridobivanju strank, ter specifična psihosocialna tveganja, vključno z odvzemanjem znanja in kognitivnim neravnovesjem.

Delovni pogoji in dostop do informacij

Raziskava Eurofounda iz leta 2025, s podporo Evropskega delovnega organa, je preučevala številne od teh tem med približno 3.830 delavci na spletnih platformah v 15 državah članicah ter preučevala posledice za delovne pogoje in informacijske potrebe te skupine. Preberite poročilo in spremljajočo digitalno zgodbo, ki predstavlja nekatere glavne poudarke.

Terensko delo: Eurofound bo še naprej spremljal razvoj platformnega gospodarstva preko svojega spletnega repozitorija.

Redno posodobljene informacije o delu na platformah

Eurofoundov spletni repozitorij platformnega dela si prizadeva zbrati vrsto informacij o tej temi. Vključuje več podrobnosti o Eurofoundovi tipologiji platformnega dela, različne dosjeje, ki ponujajo analizo in kontekst o ključnih vprašanjih, ki se pojavljajo v platformnem gospodarstvu, pa tudi vrsto pobud, zakonodaje, sodnih odločb, kolektivnih pogodb, zadrug in upravnih ukrepov. Repozitorij ponuja tudi specifične informacije, povezane z delom na platformah in COVID-19.

Tipologija platformnega dela

Eurofound razvršča delo na platformah v štiri vrste glede na način izvajanja dela in stopnjo algoritmičnega nadzora:

  1. Spletno, odločno – Tako ujemanje kot uspešnost nalog sta neodvisna od spleta in lokacije, pokrivata rutinska opravila (kot je vnos podatkov) z močnim algoritmičnim nadzorom in minimalno avtonomijo delavcev

  2. Spletno, dogovorjeno – Tako usklajevanje kot uspešnost nalog sta neodvisna od spleta in lokacije, kar vključuje kompleksne strokovne naloge (kot so razvoj programske opreme, oblikovanje), kjer algoritmi predvsem omogočajo ujemanje, zaposleni in naročniki pa imajo večjo odločalno moč

  3. Na lokaciji, odločeno – Ujemanje na spletu, vendar izvedeno na določeni lokaciji (kot je dostava, transport), z algoritmi, ki samodejno dodeljujejo naloge, in malo avtonomije za delavce

  4. Na lokaciji, dogovorjeno – Ujemanje na spletu, vendar izvedeno na fizični lokaciji (kot so čiščenje, skrb), pri čemer platforme nudijo strukturo, a imajo manj neposrednega nadzora nad izvajanjem nalog

Dosjeji o delu na platformah

Eurofoundove raziskave so zajele več različnih vidikov dela na platformah, kot so razlike med spoloma, varstvo potrošnikov in vpliv COVID-19 na delo na platformah, predstavljeni v naslednjih dosjejih.

Razlike med spoloma pri delu na platformah

Skupaj z Evropskim inštitutom za enakost spolov (EIGE) je Eurofound analiziral motivacijo delavcev za sodelovanje na platformah, s posebnim poudarkom na razlikah med spoloma.

Background

V svojem sporočilu o gradnji močne socialne Evrope za pravične prehode je Komisija poudarila potrebo po izboljšanju delovnih pogojev delavcev na platformah. Ta cilj se je kasneje odražal v Novi industrijski strategiji Komisije za Evropo, predstavljeni 10. marca 2020, ter v Akcijskem načrtu za Evropski steber socialnih pravic, sprejetem 5. marca 2021.

Po predlogu Komisije z dne 9. decembra 2021 je EU 23. oktobra 2024 sprejela Direktivo (EU) 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev delavcev na platformah. Direktiva je začela veljati 1. decembra 2024 in jo morajo države članice prenesti do 2. decembra 2026.

Cilj direktive je:

  • olajšati določanje pravilnega zaposlitvenega statusa oseb, ki opravljajo platformno delo

  • Spodbujajte preglednost, pravičnost, človeški nadzor, varnost in odgovornost pri upravljanju algoritmov

  • Izboljšati preglednost glede dela na platformah, tudi v čezmejnih primerih

Poleg predloga direktive je Komisija začela posvetovanje o uporabi zakonodaje EU o konkurenci pri kolektivnih pogodbah samostojnih samozaposlenih. Komisija je smernice sprejela septembra 2022.

Direktiva je del širšega okvira EU glede dela na platformah. To vključuje Uredbo (EU) 2019/1150 o odnosih med platformami in podjetji, ki si prizadeva ustvariti pravično, pregledno in predvidljivo poslovno okolje za manjša podjetja in trgovce, ki uporabljajo spletne platforme; Direktivo 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki zajema tudi delo na platformah; ter Priporočilo Sveta iz leta 2019 o dostopu do socialne zaščite za delavce in samozaposlene, vključno z omembo delavcev na platformah.

To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.

Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.

Cesira Urzì Brancati

Research officer
Employment research

Cesira Urzì Brancati je raziskovalka v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Njeni raziskovalni interesi vključujejo vpliv tehnologije na zaposlovanje in digitalizacijo dela, s poudarkom na digitalnih delovnih platformah, digitalnem nadzoru in algoritmičnem upravljanju. Specializira se za mikroekonometriko, oblikovanje vprašalnikov in analizo podatkov anket. Preden se je leta 2024 pridružila Eurofoundu, je Cesira delala v Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije v Sevilli, v Mednarodnem centru za dolgoživost v Londonu, na Univerzi v Modeni in Reggio Emilia ter na Univerzi v Torinu. Ima magisterij in doktorat iz mednarodne ekonomije z Univerze Tor Vergata v Rimu.

Dragoș Adăscăliței

Research officer
Employment research

Dragoș Adăscăliței je raziskovalka v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Njegove trenutne raziskave se osredotočajo na teme, povezane s prihodnostjo dela, vključno z vplivom umetne inteligence na delovna mesta, posledicami avtomatizacije za zaposlovanje in regulativnimi vprašanji, povezanimi z delom na platformah. Redno prispeva tudi k primerjalnim projektom, ki spremljajo strukturne spremembe na evropskih trgih dela. Preden se je pridružil Eurofoundu, je bil predavatelj delovnih odnosov na Univerzi v Sheffieldu, Šoli za management. Ima magisterij iz političnih ved na Central European University in doktorat iz sociologije na University of Mannheim.

Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.

Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies

All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.

See all EU institutions and bodies