Skoči na glavno vsebino
Ta stran je strojno prevedena. Oglejte si izvirno različico v angleščini in jezikovno politiko agencije Eurofound.
People on training in conference centre
Tema
Nazadnje posodobljeno: 14 April 2026

Spretnosti in usposabljanje

"Spretnost" ima različne pomene. Na ravni posameznika to pomeni trenutno raven usposobljenosti ali uspešnosti osebe pri določeni nalogi; Druga možnost je, da se nanaša na nalogo, ki jo lahko oseba opravi na zadovoljivi ravni. Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) opredeljuje spretnosti kot sposobnost uporabe znanja in izkušenj za opravljanje nalog in reševanje problemov. Spretnosti lahko opišemo kot kognitivne (vključujejo uporabo logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega razmišljanja) ali praktične (vključujejo ročno spretnost in uporabo metod, materialov, orodij in instrumentov). Na nacionalni ravni se oblikovalci politik sklicujejo na ravni spretnosti prebivalstva; Stopnja, vrsta in število kvalifikacij se običajno uporabljajo kot približki za raven spretnosti določene populacije. Usposabljanje je proces izboljševanja spretnosti, odnosov in znanja zaposlenih, da bi izboljšali raven usposobljenosti. Poklicno usposabljanje, vključno z vajeništvom, je lahko tudi del javno zagotovljenega izobraževalnega sistema.

Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.

14 April 2026
Evropska raziskava delovnih pogojev 2024 – Poudarki
Ta digitalna zgodba predstavlja poudarke iz preglednega poročila Evropske raziskave delovnih pogojev 2024. Raziskuje ključne ugotovitve iz vsakega poglavja poročila, s poudarkom na evropski delovni sili, praksah na delovnem mestu, merjenju kakovosti delovnih mest, trendih skozi čas ter kakovosti delovnega življenja v EU.
Digitalna zgodba
14 April 2026
Evropska raziskava delovnih pogojev 2024: Pregledno poročilo
Zdaj v svoji osmi izdaji Evropska raziskava delovnih pogojev 2024 prikazuje spremembe v delovnem življenju v več kot treh desetletjih. Ta visokokakovostna, na verjetnosti temelječa raziskava zajema 35 evropskih držav, vključno z 27 državami članicami EU, Norveško, Švico, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Severno Makedonijo, Kosovom in Srbijo. V okviru ankete je bilo izvedenih več kot 36.600 osebnih intervjujev, vsak v trajanju približno 45 minut.
Agnès Parent-Thirion+6
Vodilno poročilo
5 November 2025
SME digitalisation in the EU: Trends, policies and impacts
This report discusses the digital transformation of small and medium-sized enterprises (SMEs) in the European Union, highlighting its importance for their competitiveness and the EU’s economy. The report explores the degree of digitalisation in SMEs in the EU, including the adoption of digital technologies, e-commerce and e-business practices.
Franz Ferdinand Eiffe+4
Poročilo o raziskavi

  • Pomanjkanje delovne sile v EU omejuje proizvodnjo in zagotavljanje storitev v več sektorjih, boj za talente pa je še posebej močan v državah, kot so Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija in Nizozemska. Ker se vzroki za to pomanjkanje razlikujejo glede na sektor, poklic in regijo, se morajo ukrepi za njihovo odpravljanje odzvati na različne načine, od razvoja znanj in spretnosti, povečanja privlačnosti nekaterih sektorjev in poklicev, aktiviranja premalo izkoriščene delovne sile ter boljšega usklajevanja ponudbe in povpraševanja – Ugotovitve potrjujejo, da pri reševanju pomanjkanja delovne sile ne gre le za znanja in spretnosti.

  • Ukrepi za izkoriščanje obstoječe delovne sile so zlasti pomembni na področju IKT ter v okviru zelenega in digitalnega prehoda, kjer je neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti največji vzrok za pomanjkanje. Glede na hitro razvijajoči se tehnološki razvoj in vse večjo potrebo po opredelitvi prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih v okolju prijaznejšem gospodarstvu bodo skupna prizadevanja vlad, socialnih partnerjev in ponudnikov usposabljanja ključnega pomena za opredelitev obstoječih potreb po znanjih in spretnostih ter napovedovanje prihodnjih. Evropsko leto znanj in spretnosti 2023 je pomembna priložnost za spodbujanje učinkovitih in vključujočih naložb v usposabljanje po vsej Evropi.

  • 70 % anketirancev iz sosednjih držav EU je poročalo o pomanjkanju zadostnega dostopa do programov izobraževanja in usposabljanja. Sistemi izobraževanja in usposabljanja ponujajo velik potencial z izpopolnjevanjem in prekvalifikacijo za iskalce zaposlitve in osebe z nižjimi kvalifikacijami, zlasti prek javnih zavodov za zaposlovanje. Evropsko leto spretnosti 2023 bo pomembna priložnost za spodbujanje učinkovitih in vključujočih naložb v usposabljanje po vsej Evropi.

  • Večina delavcev ne dela v okolju, ki podpira razvoj njihovih veščin. Poleg tega je skoraj polovica delavcev navedla, da nima dovolj priložnosti za uporabo svojih spretnosti in znanja pri svojem delu. To poudarja ključno vlogo, ki jo imajo podjetja pri podpiranju razvoja usposobljene delovne sile. Evropsko leto spretnosti 2023 lahko znatno prispeva k ozaveščanju o teh izzivih.

  • Skoraj polovica zaposlenih (45 %) je deležna neke vrste usposabljanja, ki ga plača ali zagotavlja delodajalec. Deleži mlajših (16–24 let) in starejših (starih 56 let in več) žensk, ki se usposabljajo (34 % oziroma 40 %), so manjši od deležev med njihovimi moškimi kolegi. Možnosti usposabljanja se še naprej razlikujejo glede na poklic, pri čemer so najbolj usposobljeni deležni več usposabljanja.

Pogovori Eurofounda

19 September 2023
Epizoda 15Does Europe have the skills it needs for a changing economy?
In this episode of Eurofound Talks Mary McCaughey speaks with Eurofound Research Manager Tina Weber, Eurofound Senior Research Manager Gijs van Houten, and Giovanni Russo, Senior Expert at CEDEFOP, about Europe’s skills challenges and what can be done to help workers and businesses adapt to future skills demands.
Epizoda podkasta

Doseganje ustreznega usklajevanja med spretnostmi in nalogami ter ustvarjanje priložnosti za razvoj spretnosti in kompetenc sta pomembni razsežnosti kakovosti dela in zaposlovanja. Spretnosti so potni list za zaposlitev; bolj ko je posameznik usposobljen, bolj je zaposljiv. Zaposljivost je kombinacija dejavnikov, kot so spretnosti in spretnosti za posamezno delovno mesto ter prečne spretnosti, ki posameznikom omogočajo, da se zaposlijo, ostanejo zaposleni in napredujejo v svoji poklicni poti.

Eurofound zagotavlja obsežno znanje o znanjih in spretnostih na evropskem delovnem mestu, vključno z informacijami o usposabljanju, organizaciji in oblikovanju delovnih mest, kakovosti delovnih mest ter neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Potrebe po znanjih in spretnostih ter usposabljanju so prisotne tudi v raziskavah o digitalni dobi in platformnem delu.

Zbiranje podatkov o spretnostih in usposabljanju

podlagi analize evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS) določil sklop indeksov kakovosti delovnih mest, ki predstavljajo različne razsežnosti kakovosti delovnih mest, med katerimi so tudi znanja in spretnosti ter diskretnost. Ta indeks meri spretnosti, potrebne na delovnem mestu. Preučuje tudi priložnosti, ki jih imajo delavci za razumevanje in vplivanje na način opravljanja dela, ter možnosti, ki so na voljo za razvoj njihovih spretnosti, povezanih z delom, z usposabljanjem. Podatki EWCS potrjujejo, da se je dostop do usposabljanja, ki ga zagotavlja delodajalec, sčasoma povečal.

Evropska telefonska raziskava o delovnih razmerah (EWCTS) 2021 preučuje zaposlitvene možnosti in priložnosti delavcev, da svoje znanje in spretnosti uporabijo pri svojem delu, pa tudi priložnosti za razvoj znanj in spretnosti z usposabljanjem in poklicnim napredovanjem. Obravnava tudi dostop do usposabljanja in povpraševanje po njem med pandemijo COVID-19.

Evropska raziskava podjetij 2019 (ECS 2019),ki sta jo skupaj izvedla Eurofound in sestrska agencija Cedefop, je zbrala informacije o praksah na delovnem mestu v zvezi z organizacijo dela, upravljanjem človeških virov, uporabo znanj in spretnosti ter strategijami za znanja in spretnosti, neposredno udeležbo zaposlenih in socialnim dialogom v evropskih podjetjih. V preglednem poročilu ECS 2019 so bile preučene zahteve po znanjih in spretnostih ter prakse na delovnem mestu na področju usposabljanja in učenja. V nadaljnji analizi podatkov ECS 2019 so bile preučene povezave med strategijami upravljanja in praksami na delovnem mestu, namenjenimi optimizaciji uporabe znanj in spretnosti ter poslovne uspešnosti.

Evropska raziskava o kakovosti življenja (EQLS) zbira podatke o doseženi izobrazbi anketirancev ter o tem, kako ocenjujejo kakovost izobraževanja v svoji državi z vidika zmogljivosti, strokovnega znanja učiteljev in učnega načrta. Analiza teh podatkov zagotavlja dokaze o dostopu do sistemov izobraževanja in usposabljanja po vsej EU ter ocenjevanju kakovosti teh storitev s strani uporabnikov v daljšem časovnem obdobju. EQLS obravnava tudi digitalizacijo zdravstvenih in socialnih storitev, vrzeli v znanjih in spretnostih pri uporabi e-zdravstvenega varstva ter neenakosti pri dostopu do storitev. 

Evropski center za spremljanje delovnih mest (EJM) analizira tudi spremembe v strukturi zaposlovanja v EU in preučuje, kje se ustvarjajo in izgubljajo delovna mesta. Te premike ocenjuje z uporabo različnih približkov kakovosti delovnih mest, kot so plače in ravni usposobljenosti. Na podlagi teh podatkov je Eurofound sodeloval tudi s Cedefopom pri napovedi znanj in spretnosti do leta 2030, da bi ugotovil, kako se spreminjajo struktura plač in delovne naloge. Analiza proučuje tudi vpliv informatizacije na profil nalog in s tem na potrebe po znanjih in spretnostih delovnih mest.

Ukrepi za podporo razvoju znanj in spretnosti

V odziv na krizo zaradi covida-19 se je Eurofoundovo zbiranje podatkov razširilo na podatkovno zbirko EU PolicyWatch o odzivih politik na nacionalni ravni. Podatkovna zbirka vsebuje informacije o pobudah, uvedenih za ublažitev posledic pandemije, vključno z ukrepi za podporo podjetjem, da se vrnejo v normalno stanje, z izboljšanjem usposabljanja in zaposljivosti. Vključuje zbirko podatkov o podpornih instrumentih, ki so na voljo podjetjem, ki se prestrukturirajo, in prizadetim zaposlenim. Vključuje ukrepe za razvoj spretnosti in usposabljanja.

Eurofoundova podatkovna zbirka Evropskega spremljanja prestrukturiranja (ERM) o zakonodaji, povezani s prestrukturiranjem, vsebuje informacije o predpisih, povezanih z obveznostjo zaposlenih po usposabljanju, ter o delodajalcih, da pripravijo načrte za razvoj znanj in spretnosti ali usposabljanje.

Digitalizacija ter znanja in spretnosti na trgu dela

Digitalni prehod, ki ga je še okrepil COVID-19, vpliva na trge dela in porazdelitev delovnih mest med poklici, pa tudi na vsebino in kakovost dela ter njegovo organizacijo. Digitalizacija na delovnem mestu vpliva na potrebe po znanjih in spretnostih ter zahteve po usposabljanju. Eurofoundova raziskava o digitalni dobi in platformnem delu obravnava priložnosti in izzive tehnoloških sprememb za prihodnost dela in zaposlovanja, vključno z usposabljanjem in razvojem znanj in spretnosti. Eurofound je razvil repozitorij v gospodarstvu platform, ki združuje informacije o tej temi, vključno z dokumentacijo o uporabi znanj in spretnosti ter razvoju znanj in spretnosti pri platformnem delu. 

Raziskave o tehnologijah, ki spreminjajo pravila igre, proučujejo tudi, kako lahko te spremenijo proizvodne procese in zaposlovanje, vključno s posledicami za uporabo znanj in spretnosti ter razvoj znanj in spretnosti. Poleg tega so bili v pilotnem projektu o prihodnosti proizvodnje, ki ga je Eurofound pooblastila Evropska komisija, proučeni tudi izzivi, s katerimi se soočajo nacionalni sistemi vajeništva in sistemi vajeništva v podjetjih.

Organizacija dela in inovacije

Raziskave so preučevale inovacije v organizaciji dela in raziskale povezave med temi inovacijami in potencialnimi koristmi za zaposlene in delodajalce. Inovativni sistemi organizacije dela, ki povečujejo avtonomijo zaposlenih in motivirajo zaposlene, da v celoti izkoristijo in nadalje razvijajo svoja znanja in spretnosti, bodo bolj verjetno prinesli koristne rezultate za zaposlene in delodajalce. Poleg tega, ker so ti sistemi organizacije dela namenjeni sprostitvi potenciala zaposlenih, je bolj verjetno, da bodo ustvarili ideje za inovacije v izdelkih in procesih.

Mladi in mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo

Eurofound je v preteklih letih izvedel obsežne raziskave o socialnem in zaposlitvenem položaju mladih v Evropi, zlasti tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter analiziral ukrepe za povečanje njihovih možnosti za zaposlitev, vajeništvo, pripravništvo in nadaljnje izobraževanje, kot je jamstvo EU za mlade.

Vseživljenjsko učenje

Z večjim poudarkom na vseživljenjskem učenju v politiki zaposlovanja je cilj programa znanj in spretnosti pomagati ljudem, da "izpopolnjujejo svoja znanja in spretnosti skozi vse življenje v okolju, kjer je vseživljenjsko učenje norma". To je zlasti pomembno v kontekstu staranja prebivalstva in potrebe, da starejši delavci ekonomsko aktivni in delno daljši. Eurofoundova raziskava EQLS 2016 preučuje kakovost evropske družbe, na primer obravnava udeležbo in sodelovanje skupnosti ter vključevanje v usposabljanje in vseživljenjsko učenje za spodbujanje aktivnega državljanstva. Raziskava o delovnih pogojih delavcev različnih starosti na podlagi podatkov EWCS za leto 2015 raziskuje vprašanja v zvezi z dostopom starejših delavcev do usposabljanja. V raziskavah je bila proučena tudi vloga vlad in socialnih partnerjev pri ohranjanju starejših delavcev na trgu dela ter nacionalne politike, ki prispevajo k doseganju trajnostnega dela.

Trajnostno udeležbo na trgu dela podpira prvo ključno načelo evropskega stebra socialnih pravic ki poudarja pomen ohranjanja in pridobivanja znanj in spretnosti za zagotovitev "enakih možnosti in dostopa do trga dela". Navaja, da ima vsakdo pravico do "kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da bi ohranil in pridobil znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela". Kot je podrobneje opisano v evropskem zelenem dogovoru, bosta prekvalifikacija in izpopolnjevanje povečala zaposljivost v zelenem gospodarstvu z ukrepi, kot sta program znanj in spretnosti ter jamstvo za mlade.

Evropska komisija je junija 2016 sprejela prvi program znanj in spretnosti za Evropo, katerega namen je ljudem v EU zagotoviti ustrezno usposabljanje, spretnosti in podporo. Na podlagi tega je Komisija 1. julija 2020 sprejela novi program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost. Njenih 12 ukrepov je osredotočenih na cilje za izboljšanje obstoječih znanj in spretnosti ter usposabljanje na področju novih znanj in spretnosti, pri čemer so opredeljeni cilji, ki jih je treba doseči do leta 2025. Pandemija COVID-19 je izpostavila ključno vlogo digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc pri zagotavljanju neprekinjenega poslovanja ter zagotavljanju izobraževanja in usposabljanja na daljavo. Komisija zdaj postavlja znanja in spretnosti v središče politične agende EU, da bi pripomogla k doseganju trajnostnega okrevanja po posledicah COVID-19.

Komisija je leto 2023 razglasila za evropsko leto znanj in spretnosti, da bi povečala ozaveščenost o znanjih in spretnostih ter potrebi po izboljšanju in razvoju znanj in spretnosti za odpravo pomanjkanja znanj in spretnosti, hkrati pa ljudem pomagala pridobiti prava znanja in spretnosti za kakovostna delovna mesta s prekvalifikacijo in izpopolnjevanjem.

To podpira že potekajoče pobude EU za podporo spretnostim in usposabljanju. Komisija je 1. julija 2020 začela izvajati sveženj za podporo zaposlovanju mladih , ki je sestavljen iz štirih sklopov, ki bodo zagotovili most do delovnih mest za naslednjo generacijo. Predlog Komisije za priporočilo Sveta o mostu do delovnih mest krepi jamstvo za mlade, ki se je začelo izvajati leta 2013. Ta pobuda je povezana s potrebami podjetij po zagotavljanju potrebnih znanj in spretnosti, zlasti za zeleni in digitalni prehod, poleg tega pa razvija prečne spretnosti, kot so podjetniške spretnosti in spretnosti za upravljanje poklicne poti. Sveženj vključuje tudi predlog o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, nov zagon za vajeništvo in dodatne ukrepe za podporo zaposlovanju mladih. 

Svet Evropske unije je 8. junija 2020 sprejel sklepe o prekvalifikaciji in izpopolnjevanju kot podlagi za povečanje trajnosti in zaposljivosti v okviru podpiranja gospodarskega okrevanja in socialne kohezije.

Komisija je skupaj z agencijo EU Cedefop leta 2012 vzpostavila spletišče Panorama znanj in spretnosti EU, na katerem so predstavljene informacije o kratkoročnih in srednjeročnih potrebah po znanjih in spretnostih, ponudbi znanj in spretnostih ter neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti v EU. Njegov cilj je bil izboljšati zmogljivost EU za ocenjevanje in predvidevanje potreb po znanjih in spretnostih, da bi se sistemi izobraževanja in usposabljanja bolje odzivali na potrebe trga dela ter bolje uskladili ponudbo in povpraševanje po znanjih in spretnostih. Cedefop je trenutno odgovoren za pripravo podatkov o znanjih in spretnostih EU.

To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.

Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.

Gijs van Houten

Senior research manager
Employment research

Gijs van Houten je višji vodja raziskav v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Ima posebno strokovno znanje na področju metodologije mednacionalnih raziskav in analize praks na delovnem mestu in organizacijskih strategij. Vodi Eurofoundovo projektno skupino za zbiranje podatkov ter je odgovoren za zasnovo in metodologijo evropske raziskave o delovnih razmerah za leto 2024, ki bo ključni korak pri zagotavljanju prihodnjih raziskav Eurofounda. Preden se je leta 2010 pridružil Eurofoundu, je delal na Nizozemskem inštitutu za družbene raziskave (SCP). Gijs je leta 2016 preživel eno leto v raziskovalnem centru Pew v Washingtonu. Magistriral je iz sociologije na Univerzi Radboud v Nijmegenu in doktoriral iz družboslovja na Univerzi v Utrechtu.

Tina Weber

Senior research manager
Working life research

Tina Weber is a senior research manager in Eurofound’s Working Life unit. Her work has focused on labour shortages, the impact of hybrid work and an ‘always on’ culture and the right to disconnect, working conditions and social protection measures for self-employed workers and the impact of the twin transitions on employment, working conditions and industrial relations. She is responsible for studies assessing the representativeness of European social partner organisations. She has also carried out research on European Works Councils and the evolution of industrial relations and social dialogue in the European Union. Prior to joining Eurofound in 2019, she worked for a private research institute primarily carrying out impact assessments and evaluations of EU labour law and labour market policies. Tina holds a PhD in Political Sciences from the University of Edinburgh which focussed on the role of national trade unions and employers’ organisations in the European social dialogue.

Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.

Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies

All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.

See all EU institutions and bodies