&w=3840&q=90)
Digitalizacija
Digitalizacija je stalna integracija digitalnih tehnologij in digitaliziranih podatkov v gospodarstvo in družbo. Dvojni zeleni in digitalni prehodi pospešujejo tempo sprememb, ki vplivajo na vse vidike našega življenja, in bodo imele številne posledice za prihodnost dela. Inovacije in razvoj naprednih tehnologij imajo pomembne učinke na skoraj vseh področjih gospodarstva in družbe nasploh. Delo, njegova vsebina, organizacija in oblikovanje, regulacija in zaščita se vse spreminjajo. Neprekinjena avtomatizacija in digitalizacija storitev ter vse večja uvajanja umetne inteligence (UI) na delovnem mestu še naprej spreminjajo naravo dela, potrebe po znanju ter način, kako se naloge dodeljujejo, izvajajo in ocenjujejo. To pogosto prinaša tudi zabrisanost meja med delovnimi in ne-delovnimi dejavnostmi.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Algoritemsko upravljanje na evropskih delovnih mestih - Digitalna zgodba
Ta digitalna zgodba predstavlja glavne ugotovitve o uvajanju algoritmičnega upravljanja v evropskih delovnih okoljih ter njegovi povezavi z delovnimi pogoji in dobrobitjo zaposlenih.Algoritmično upravljanje v evropskih delovnih okoljih
Naraščajoče število zaposlenih je podvrženo algoritmičnemu upravljanju – uporabi računalniških programov za spremljanje uspešnosti, dodeljevanje nalog in razporejanje dela. Kako to preoblikuje delo in vpliva na delovne pogoje ter dobrobit zaposlenih?IT sektor v ospredju: Razvoj digitalne delovne sile EU
IKT sektor spodbuja digitalizacijo in sprejemanje umetne inteligence po vsej Evropi, vendar pomanjkanje usposobljene delovne sile zavira njegovo rast. To poročilo preučuje zaposlitvene in delovne pogoje za strokovnjake IKT ter izzive, ki oblikujejo enega najpomembnejših sektorjev EU.Raziskave Eurofounda raziskujejo vpliv digitalizacije na delovno življenje ter povezave s prehodom v podnebno nevtralno gospodarstvo. To zajema raven zaposlenosti, delovne pogoje, socialno zaščito in delovne odnose. V kontekstu prestrukturiranja in digitalizacije je pomembna tudi analiza vloge industrijskih odnosov in socialnega dialoga pri izvajanju sprememb, prav tako vpliv na družbo in državljane.
Raziskava ponuja dokaze o strukturnih spremembah, ki jih v veliki meri poganjajo ti megatrendi, pa tudi nedavne krize, in lahko usmerjajo politiko k zagotavljanju pravičnih prehodov, ki spodbujajo zaposlovanje, dobre delovne pogoje, socialno zaščito in delavske pravice, hkrati pa izboljšujejo produktivnost dela, konkurenčnost in blaginjo.
Kot odgovor na to, kako digitalna tehnologija spreminja življenja državljanov EU, je prednostna naloga Evropske komisije ustvariti Evropo, primerno za digitalno dobo, ter voditi prehod v zdrav planet in nov digitalni svet skozi program Digitalno desetletje .
V okviru paketa Zakona o digitalnih storitvah, objavljenega 15. decembra 2020, je Komisija predlagala dve zakonodajni pobudi za nadgradnjo pravil, ki urejajo digitalne storitve v EU: Zakon o digitalnih storitvah (DSA) in Zakon o digitalnih trgih (DMA). Ti ukrepi si prizadevajo ustvariti varnejši digitalni prostor in zaščititi uporabnike digitalnih storitev, hkrati pa vzpostaviti enake pogoje za podjetja za spodbujanje inovacij, rasti in konkurenčnosti.
9. marca 2021 je Komisija izdala sporočilo, v katerem je predstavila vizijo evropskega digitalnega desetletja in jasno usmerila smer do uspešne digitalne preobrazbe do leta 2030 na področjih, kot so povezljivost, veščine in digitalne javne storitve.
Decembra 2023 sta Evropski parlament in Svet dosegla dogovor o Zakonu o umetni inteligenci (Zakon o umetni inteligenci), ki predstavlja pomemben korak k regulaciji umetne inteligence v EU. Zakon o umetni inteligenci je začel veljati 1. avgusta 2024. To je prva celovita regulacija o umetni inteligenci po svetu z razporejenim postopkom izvajanja, da se zagotovi nemoten prehod za podjetja in institucije. Med visokorizičnimi sistemi umetne inteligence, ki jih določa zakon, so tisti, ki se uporabljajo pri zaposlovanju in upravljanju dela, kar je še posebej pomembno za raziskave Eurofounda.
Kot odziv na hiter razvoj platformnega dela v EU je Komisija predstavila predlog za zaščito ljudi, ki delajo prek digitalnih platform. Aprila 2024 je parlament sprejel direktivo o platformnem delu, ki si prizadeva izboljšati delovne pogoje in regulirati uporabo algoritmov na digitalnih delovnih platformah.
Aprila 2025 je Komisija predstavila novo strategijo za umetno inteligenco z Akcijskim načrtom za celinsko umetno inteligenco. Načrt si prizadeva okrepiti konkurenčnost Evrope kot vodilne na področju umetne inteligence. Za delo Eurofounda so pomembni stebri, osredotočeni na veščine in talente na področju umetne inteligence ter na uporabo algoritmov.
Evropska komisija: Digitalno desetletjeopens in new tab
Evropska komisija: Evropska agenda veščinopens in new tab
Evropska komisija: Paket Zakona o digitalnih storitvahopens in new tab
Evropska komisija: Zakon o umetni inteligenciopens in new tab in Akcijski načrt za celino umetne inteligenceopens in new tab
Evropska komisija: Unija veščinopens in new tab
Evropski parlament: Parlament sprejema Direktivo o delu na platformiopens in new tab
EUR-Lex: Digitalni kompas 2030: evropski način za digitalno desetletjeopens in new tab
Leta 2020 so evropski socialni partnerji odobrili avtonomni okvirni sporazum o digitalizaciji.
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
21 July 2024
Human–robot interaction: What changes in the workplace?
12 September 2023
Ethical digitalisation at work: From theory to practice
Automation and digitisation technologies, including artificial intelligence, are rapidly evolving and becoming increasingly powerful and pervasive. The full range of their effects in the workplace is yet to be seen. It is, however, important not only to explore the ethical implications of digital technologies and the effects of such technologies on working conditions as they emerge, but also to anticipate any unintended effects that raise new ethical challenges. Using a variety of research methods and building on previous research on the digital workplace, this report examines the many ramifications of digital technologies in the workplace, looking at the fundamental rights and ethical principles most at stake and the areas of working conditions most likely to be affected.
8 December 2022
The rise in telework: Impact on working conditions and regulations
This report presents Eurofound’s research on telework during the COVID-19 pandemic in 2020 and 2021. It explores changes in the incidence of telework, working conditions experienced by employees working from home and changes to regulations addressing issues related to this working arrangement. The findings reveal a rapid escalation of telework triggered by the pandemic: in 2021, 2 out of 10 European employees were teleworking – a figure that most likely would not have been reached before 2027 had the pandemic not occurred. The health crisis unleashed the social and technological potential for flexibility in terms of working time and place. The impacts of telework on working conditions were initially difficult to determine because it was difficult to disentangle them from pandemic-induced factors, such as lockdowns and school closures. However, both the positive impacts, such as the contribution of telework to improving work–life balance, and the negative impacts, such as reduced social interaction and an increase in overtime worked, have become more evident. The rise in telework and an awareness of its implications for working conditions have prompted a renewed focus on regulatory frameworks, with new telework regulations passed in several EU Member States.
25 September 2022
Prehod na digitalno: Prestrukturiranje trendov v maloprodajnem bančništvu
Sektor maloprodajnega bančništva je plodna podlaga za preučevanje vplivov digitalizacije na delo in zaposlovanje. Finančne storitve se vse pogosteje zagotavljajo prek spleta, brez posrednika institucij, ki so v stiku s strankami. Številne banke v tem sektorju so po globalni finančni krizi doživele serijske prestrukturiranje, in je eden redkih storitvenih sektorjev z stagnacijo ali upadom zaposlenosti. Poleg tehnoloških sprememb v načinu zagotavljanja storitev se sektor odziva tudi na druge izzive, vključno z večjo regulativno in skladnostno obremenitvijo, konkurenco fintecha ter nizkimi obrestnimi merami in zmanjšano dobičkonosnostjo. Študije primerov v tem poročilu opisujejo primere nedavnih prestrukturiranj v sektorju, kaj je motiviralo prestrukturiranje, kako je bilo upravljano in kako je vplivalo na zaposlovanje, organizacijo dela ter druge poslovne in zaposlitvene rezultate.
30 May 2022
Ethics in the digital workplace
Digitisation and automation technologies, including artificial intelligence (AI), can affect working conditions in a variety of ways and their use in the workplace raises a host of new ethical concerns. Recently, the policy debate surrounding these concerns has become more prominent and has increasingly focused on AI. This report maps relevant European and national policy and regulatory initiatives. It explores the positions and views of social partners in the policy debate on the implications of technological change for work and employment. It also reviews a growing body of research on the topic showing that ethical implications go well beyond legal and compliance questions, extending to issues relating to quality of work. The report aims to provide a good understanding of the ethical implications of digitisation and automation, which is grounded in evidence-based research.
24 October 2021
Digitisation in the workplace
Research into the transformative potential of the digital revolution tends to take a quantitative approach in an attempt to monitor changes in employment levels due to digitalisation. The fear of potential job losses and negative disruption brought about by digital technologies has permeated the policy debate on digitalisation. In contrast, this report, based on case study research, takes a more qualitative approach to exploring the impact of selected digital technologies (internet of things, 3D printing, and virtual and augmented reality) in the workplace. While digital technologies can bring many opportunities and have been shown to be beneficial for both workers and organisations, there is a need to put safeguards in place to ensure employee data protection and privacy. A well-functioning social dialogue is also key to reaping the benefits of digital technologies and preventing – or minimising – any negative outcomes.
9 September 2021
Right to disconnect: Exploring company practices
Digital technologies have made it possible for many workers to carry out their work at any time and anywhere, with consequent advantages and disadvantages. Eurofound data show that teleworkers are twice as likely to exceed the 48-hour working time limit, take insufficient rest and work in their free time, with knock-on effects on their physical and mental health. To address this issue, there have been calls for the ‘right to disconnect’. This report is based on case studies that chart the implementation and impact of the right to disconnect at workplace level. It builds on previous Eurofound research that shows an increase in collective agreements providing for a right to disconnect in countries that have enshrined this right in their legislation. With the exponential growth in teleworking brought about by the COVID-19 pandemic, the importance of striking a better balance between the opportunities and the challenges associated with teleworking and ICT-based flexible working has become more relevant than ever before.
9 December 2020
Employee monitoring and surveillance: The challenges of digitalisation
New digital technologies have expanded the possibilities of employee monitoring and surveillance, both in and outside the workplace. In the context of the increasing digitalisation of work, there are many issues related to employee monitoring that warrant the attention of policymakers. As well as the often-cited privacy and ethical concerns, there are also important implications for worker–employer relations, as digitally enabled monitoring and surveillance inevitably shift power dynamics in the workplace. Based on input from the Network of Eurofound Correspondents, this report explores the regulatory approaches to workplace monitoring in Europe, and the many challenges arising from the use of new digital technologies. Drawing from empirical and qualitative research, the report also provides some insight into the extent of employee monitoring in Europe and the implications for job quality and work organisation.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Marianna Baggio
Research officerMarianna Baggio je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu, kjer dela na vidikih Evropske raziskave kakovosti življenja (EQLS), enakosti spolov, zeleni tranziciji in digitalnem življenju Evropejcev, vključno z vplivom umetne inteligence izven delovnega okolja. Preden se je pridružila Eurofoundu, je delala kot analitičarka politik v Centru za kompetence za vedenjske vpoglede pri Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije. Delala je kot postdoktorandka na Univerzi Vita-Salute San Raffaele (Milano) in Univerzi v Trentu. Prav tako prinaša obsežne izkušnje iz prejšnje vloge kot uradnica za družbeno odgovornost podjetij (CSR) v Južni Afriki. Marianna ima doktorat iz ekonomije in menedžmenta z Univerze v Trentu, specializirano za vedenjsko ekonomijo.
Dragoș Adăscăliței
Research managerDragoș Adăscăliței je vodja raziskav v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Njegove trenutne raziskave se osredotočajo na teme, povezane s prihodnostjo dela, vključno z vplivom umetne inteligence na delovna mesta, posledicami avtomatizacije za zaposlovanje in regulativnimi vprašanji, povezanimi z delom na platformah. Prav tako redno prispeva k primerjalnim projektom, ki spremljajo strukturne spremembe na evropskih trgih dela. Preden se je pridružil Eurofoundu, je bil predavatelj zaposlitvenih odnosov na Univerzi v Sheffieldu, Management School. Ima magisterij iz politologije na Central European University in doktorat iz sociologije na University of Mannheim.
Sara Riso
Senior research managerSara Riso se je Eurofoundu pridružila leta 2006 in je trenutno višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje. Sodeluje pri raziskovalnih projektih, osredotočenih na digitalizacijo in delovne pogoje. Preden se je pridružila Eurofoundu, je Sara vodila raziskovalne projekte za velike evropske združenja in mreže s sedežem v Bruslju. Njena akademska podlaga je iz psihologije, komunikacije in jezikov. Njeno glavno raziskovalno zanimanje je raziskovanje novih stresorjev na delovnem mestu, ki izhajajo iz povečane digitalizacije dela, razvijajočih se organizacijskih praks in strategij upravljanja sprememb za reševanje izzivov, ki jih prinaša digitalizacija v sodobnih delovnih okoljih.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
