IT sektor v ospredju: Razvoj digitalne delovne sile EU

Digitalne veščine postajajo transverzalna zahteva v večini poklicev in sektorjev ter predpogoj za delo v skoraj vseh hitreje rastočih in z znanjem intenzivnih sektorjih. V ospredju naše digitalne preobrazbe so tisti z naprednimi znanji in kvalifikacijami na področju informacijske tehnologije (IT). Ti posamezniki razvijajo programsko opremo, upravljajo varnost omrežij ter raziskujejo in razvijajo nove rešitve na področju umetne inteligence (UI), kvantnega računalništva in drugih novih tehnologij. EU-27 povečuje število takšnih strokovnjakov, vendar ne s potrebno hitrostjo. Posledično je prispevek IT dejavnosti k gospodarski rasti v EU-27 v primerjavi z drugimi razvitimi gospodarstvi precej zaostal. To poročilo obravnava izzive za digitalno delovno silo glede zaposlovanja in kakovosti dela, s katerimi se je treba soočiti, če želi EU-27 uresničiti svoje ambiciozne cilje digitalizacije.

V digitalno preobrazbo EU se vlagajo velike naložbe. Na voljo so velikodušne subvencije EU in držav v številnih shemah in pobudah, zlasti na področjih z visokimi znanji. Glavne pobude na ravni EU vključujejo mrežo evropskih digitalnih inovacijskih središč, Akademijo veščin kibernetske varnosti in razvoj EU AI gigatovarn. Program politike Digitalno desetletje 2030 je določil okvir politike za te naložbe.

Kar zadeva trg dela, je ta program postavil cilj, da do leta 2030 v EU zaposli 20 milijonov strokovnjakov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) – skupino, ki zajema več poklicev, povezanih z IT. Zaposlovanje v IT-ju hitro raste, vendar ta zelo ambiciozen cilj verjetno ne bo dosežen pri trenutnih stopnjah rasti. Zato postaja mobilizacija dodatnih virov digitalnih talentov vse bolj nujna. To potrjujejo spreminjajoče se tehnološke in geopolitične okoliščine, zlasti širjenje možnosti umetne inteligence, naraščajoče grožnje kibernetski varnosti ter pomen razvoja digitalne neodvisnosti in 'suverenosti' EU.

Zahteve po veščinah, povezane s temi izzivi, so prilagojene višjim kvalifikacijam. Pridobivanje teh veščin zahteva večletno akademsko usposabljanje po šoli, dopolnjeno z dodatnim izobraževanjem in učenjem na delovnem mestu. Tok teh veščin je omejen.

Število mladih, ki se odločajo za študij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, sicer narašča, še vedno ni dovolj, nekateri, ki se odločijo za takšne študije, pa jih privabljajo višje plače v drugih sektorjih ali državah. Ženske so še vedno premalo zastopane v sektorju IKT. Po večini ocen rast povpraševanja po IT delovni sili, skupaj s hitrimi tehnološkimi spremembami, presega sposobnost naših izobraževalnih sistemov, da opremijo dovolj posameznikov z zahtevanimi veščinami.

• Zaposlovanje v IT hitro raste v EU (z letno stopnjo rasti 7–8 % v primerjavi s skupno stopnjo rasti zaposlenosti nekaj več kot 1 %), vendar z zmerne osnove. IKT strokovnjaki so leta 2011 predstavljali 3 % zaposlovanja v EU-27 in 5 % v letu 2024. Obstajajo zelo velike razlike v deležu IKT strokovnjakov v skupni zaposlitvi med državami članicami EU – od 2,5 % v Grčiji do 8,6 % na Švedskem.

• Naraščajoče povpraševanje pomeni obsežno pomanjkanje IKT strokovnjakov. Leta 2024 je med podjetji z odprtimi IT prostimi delovnimi mesti 57 % poročalo o težavah pri zapolnitvi teh delovnih mest. Pomanjkanje delovne sile je še posebej izrazito za višje položaje in visoko specializirane vloge na področju kibernetske varnosti, umetne inteligence / generativne umetne inteligence in računalništva v oblaku.

• Sistemi izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja ne izpolnjujejo trenutnega in predvidenega povpraševanja po zaposlovanju v večini držav članic, kažejo ankete delodajalcev na ravni EU in prispevki nacionalnih korespondentov.

• Migracija delovne sile iz držav zunaj EU je postala glavni in vse pomembnejši dejavnik za zadovoljevanje visokega povpraševanja delodajalcev po IKT strokovnjakih v EU, ki presega prispevek mobilnosti delovne sile znotraj EU.

• Kakovost dela in zaposlovanja v IT je po podatkih Evropske raziskave delovnih pogojev (EWCS) višja od povprečja na skoraj vseh področjih, zlasti glede zaslužka in veščin.

• Velike razlike med spoloma v IT zaposlovanju so vztrajne in se počasi zmanjšujejo. Manj kot ena od petih (19 %) strokovnjakov za IKT v EU-27 je bila leta 2024 žensk. Razlike v plačah med spoloma v širšem sektorju informacij in komunikacij so bile leta 2022 malo pod 20 %, v primerjavi s 13 % v delovni sili nasploh.

• Ostre razlike po spolu so opažene tudi v različnih dimenzijah kakovosti dela. Ženske strokovnjakinje za IKT se veliko manj verjetno štejejo za pošteno plačane za svoje delo, imajo manj dostopa do plačanega usposabljanja, so izpostavljene višji stopnji intenzivnosti dela in negativnemu družbenemu vedenju ter imajo manjši vpliv na organizacijo svojega dela. Takšni izidi lahko ženske odvračajo od vstopa na to področje.

• Cilj zaposlovanja v Digitalnem desetletju, ki znaša 20 milijonov strokovnjakov IKT do leta 2030, verjetno ne bo dosežen. Pri trenutni stopnji rasti bo EU zaostala za približno 5 milijonov delavcev.

• Razlaga za pomanjkanje delovne sile in veščin v IT je na strani ponudbe (torej izobraževanja, vključno z nadaljnjim in podiplomskim izobraževanjem ter usposabljanjem, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu) in ni povezana z delovnimi ali zaposlitvenimi pogoji. Po podatkih EWCS strokovnjaki za IKT v EU poročajo o nadpovprečni kakovosti zaposlitve in zaposlovanja na vseh področjih, še posebej pa na področju plač in veščin.

• Restriktivna priseljenska politika drugod je verjetno Evropo naredila bolj privlačno za strokovnjake iz držav zunaj EU, tudi v ICT specializacijah z visokim svetovnim povpraševanjem. Obstajajo namigovalni dokazi, da se to morda že dogaja. Hkrati omejena mobilnost strokovnjakov IKT znotraj EU kaže, da obstaja potencial za mobilizacijo obstoječih orodij EU, kot so EURopean Employment Services (EURES) in Erasmus+, za reševanje pomanjkanja veščin.

• Zapiranje razlike v zaposlovanju med spoloma v IT-ju ni le vprašanje pravičnosti, temveč tudi ekonomska nujnost. V kontekstu pomanjkanja delovne sile neuspeh pri privabljanju žensk pomeni, da EU deluje z manj kot tremi četrtinami potencialnega bazena IKT strokovnjakov. Prav tako omejuje raznolikost perspektiv pri oblikovanju tehnologij, ki vse bolj vplivajo na vse vidike družbe, tako pri delu kot zunaj njega.