Kolektivno pogajanje o umetni inteligenci na delovnem mestu

Na evropski ravni je Friedrich Ebert Stiftung decembra 2024 objavila poročilo o kolektivnem pogajanju o umetni inteligenci v evropskih storitvenih sektorjih. Poročilo je temeljilo na analizi 31 kolektivnih pogodb, ki omenjajo UI, in anketi med predstavniki sindikatov iz sindikatov, povezanih z Uni Europa, v 32 državah. Po poročilu je le 20 %opens in new tab sindikatov poročalo, da imajo kolektivno pogodbo, ki obravnava umetno inteligenco na ravni organizacije ali sektorja, medtem ko je 42 % navedlo, da sodelujejo v nekaterih razpravah ali pogajanjih o umetni inteligenci, povezanih z vprašanji UI.

Tudi na evropski ravni, vendar v sektorju kovin, inženirstva in tehnologije (MET), poteka dveletni iMET projekt od aprila 2024 do marca 2026, ki omogoča inovativni socialni dialog in kolektivno pogajanje o umetni inteligenci. Projekt ima skupno podporo projektnih partnerjev na evropski ravni, vključno s CEEMET in industriAll Europeopens in new tab (povezani partnerji), pa tudi delodajalskih organizacij na Hrvaškem, Latviji, Poljskem, Srbiji in v Španiji ter sindikalnih zvez v Avstriji, na Hrvaškem, v Franciji, na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Srbiji in Španiji, z dodatno strokovno podporo Univerze NOVA Lizbona. Projekt iMET je osredotočen na izboljšanje zmogljivosti socialnih partnerjev za informiranje, svetovanje in vključenost v digitalno preobrazbo podjetij v sektorju MET ter spremljanje teh učinkov na zaposlovanje, zahteve po zaposlitvi in delovne pogoje. Za socialne partnerje je še posebej pomembno, da dejavnosti iMET obravnavajo vpliv digitalizacije in umetne inteligence na delovna mesta, zlasti glede vpliva umetne inteligence na zdravje in varnost pri delu; upravljanje človeških virov; varstvo podatkov; in potrebe po veščinah. Projekt bo ustvaril e-priročnike, vodiče, ustvarjalne videoposnetke in publikacije. Vključeval bo več kot 900 udeležencev evropskih in nacionalnih delavnic.

V bančnem sektorju je bila 13. marca 2024 sprejeta skupna deklaracija o umetni inteligenciopens in new tab med Evropsko bančno federacijo (EBF) in UNI Europa. Podobna deklaracija je bila že 14. marca 2021 sprejeta v zavarovalniškem sektorjuPDFopens in new tab. Te evropske pobude so navdihnile in olajšale podobne razvojne dosežke na nacionalni ravni.

Številne organizacije zastopajo interese industrije umetne inteligence na evropski ravni: Digital SME Allianceopens in new tab ima člane v 6 državah članicah, Digital Europeopens in new tab pa ima pridružene nacionalne združenja v 24 državah članicah. Na nacionalni ravni je na primer AMETIC ustanovil prvi španski observatorij umetne inteligence. Njegov cilj je povečati znanje in uporabo umetne inteligence v Španiji. Ta observatorij analizira vpliv UI na področja, kot so zakonodaja, etika, kibernetska varnost, gospodarstvo in zasebnost.

Primeri kolektivnega pogajanja o umetni inteligenci so bili poročani v Italiji na medindustrijski ravni, v Belgiji in na Irskem na ravni sektorjev ter na Danskem na ravni podjetij. V Španiji obstajajo primeri kolektivnega pogajanja o umetni inteligenci na vseh treh ravneh.

Italijanski medpanožni sporazum z dne 15. aprila 2024 je spremenil veljavno nacionalno trgovinsko pogodbo (CCNLopens in new tab) in obravnava vprašanja, povezana z umetno inteligenco. Sporazum predvideva razširitev obsega uporabe CCNL, na primer podjetja za oblikovanje, grafiko in načrtovanje; delavnice in delavnice za popravilo avtomobilov; ter pomembno inovacijo – podjetja, ki se ukvarjajo z UI. CCNL prav tako priznava potrebo po uvedbi delovnih mest, kot so višji vodje in koordinacijski uradniki za UI ter strokovnjaki za etiko in odgovornost UI, da bi konstruktivno in odgovorno upravljali in usklajevali uvajanje orodij UI v podjetjih. Prav tako bi morali znati oceniti vpliv, ki ga ima UI na podjetje, zmanjšati tveganje zamenjave delavcev za najbolj prizadete naloge in poskušati čim učinkoviteje izkoristiti človeške vire. CCNL poudarja pomen informacij, izobraževanja in usposabljanja pri implementaciji in/ali uporabi sistemov UI, da bi ponovno uvedeli že obstoječe vire v delovni sili. Eden od načinov, kako to lahko doseže, je uporaba orodij, ki jih zagotavlja bilateralni organ EBIASP, zlasti z razširitvijo uporabe 'aktivnega obvestilnega bona', ki je že namenjen ponovnemu usposabljanju kadrov.

V Belgiji so leta 2024 potekala kolektivna pogajanja v bančnem in zavarovalniškem sektorju. Poudarili so potrebo po usposabljanju o umetni inteligenci (prek sektorskih izobraževalnih skladov), da bi izboljšali znanje zaposlenih v sektorju in ga zaščitili za prihodnost. Te klavzule, povezane z UI, se nanašajo tudi na kolektivno pogodbo št. 39 z dne 13. decembra 1983 o informacijah in posvetovanju glede družbenega vpliva novih tehnologij. Ta sporazum določa, da je delodajalec, ko se odloči vlagati v novo tehnologijo z pomembnimi kolektivnimi posledicami za zaposlovanje, organizacijo dela ali delovne pogoje, dolžna zagotoviti pisne informacije o naravi nove tehnologije, dejavnikih, ki upravičujejo njeno uvedbo, in njenem družbenem vplivu. Prav tako se mora posvetovati s predstavniki zaposlenih o družbenih posledicah njene uvedbe. To posvetovanje mora zajeti: zaposlitvene možnosti, strukturo delovne sile in načrtovane družbene ukrepe, povezane z zaposlovanjem, organizacijo dela in delovnimi pogoji; zdravje in varnost zaposlenih; ter razvoj veščin in morebitne ukrepe za usposabljanje ali prekvalifikacijo. Ti kolektivni pogovori so se nanašali na skupne deklaracije evropskih socialnih partnerjev na področju zavarovalništva leta 2021 in bančnega sektorja leta 2024.

Na Irskem je Pogodba o javnih storitvah 2024–2026opens in new tab vsebovala poglavje z naslovom 'Inovacije in digitalna preobrazba za zagotavljanje storitev', v okviru katerega je bilo dogovorjeno, da vladni in javni sindikati 'priznajo, da bo nacionalna konkurenčnost odvisna od tega, v kolikšni meri bo Irska uspešno sprejela in se prilagodila razvoju, povezanemu z digitalizacijo in umetno inteligenco (UI)' ter da se strani 'dodatno strinjajo, da mora javna uprava igrati svojo vlogo pri prevzemu vodilne vloge'. Sporazum prav tako predvideva 'sodelovanje pri spremembah in uporabo tehnologije za digitalno izvajanje storitev. To bo vključevalo maksimiranje koristi sodobne in nastajajoče informacijske tehnologije, vključno z umetno inteligenco in sorodnimi tehnologijami, robotsko avtomatizacijo procesov in analitiko podatkov'.

Na Danskem je integracija umetne inteligence na delovno mesto postala tema kolektivnega pogajanja leta 2024 z dogovorom Hilfr2 med čistilno platformo Hilfr in sindikatom 3F. 3F je največji sindikat na Danskem, s približno 251.819 usposobljenimi in nekvalificiranimi člani januarja 2025. Sporazum Hilfr2 izrecno obravnava več vprašanj, ki izhajajo iz uporabe UI, vključno s preglednostjo, odgovornostjo in pravicami delavcev. Ključni element sporazuma je možnost pridobitve statusa zaposlenega za vse delavce. Za razliko od prejšnjega dogovora Hilfr2 zagotavlja, da so vsi čistilni pomočniki razvrščeni kot zaposleni in ne kot samostojni/samozaposleni pogodbeniki. Ta klasifikacija je ključna za uporabo zaščite kolektivnega pogajanja pri odločitvah, ki jih sprejemajo sistemi UI, kot so naloge, ki jih vodijo algoritmi, ali ocenjevanje uspešnosti. Po sporazumu Hilfr kot delodajalec prevzema polno odgovornost za algoritmične odločitve, ki jih je mogoče izpodbijati prek danskega sistema za reševanje delovnih sporov. Sporazum razširja predpise EU in zahteva, da Hilfr prevzame odgovornost za razlago in utemeljitev odločitev, ki jih sprejemajo algoritmi. To vključuje opredelitev osnov za odločitve in reševanje morebitnih postopkovnih škod, ki jih povzroča uporaba digitalnih sistemov. Za premagovanje izzivov organizacije geografsko razpršene delovne sile sporazum vključuje določbo, da 3F neposredno na platformi Hilfr objavi digitalno povezavo do svoje spletne strani. Ta povezava omogoča delavcem dostop do 'digitalnega kluba', kjer lahko prejemajo nasvete, izvolijo predstavnike in razpravljajo o delovnih pogojih brez nadzora delodajalca. S kombinacijo kolektivnih pravic z zaščito posameznikov sporazum Hilfr2 postavlja precedens za regulacijo umetne inteligence na delovnem mestu. Poudarja pomen zagotavljanja kolektivnih pravic delavcev na digitalnem trgu dela, zlasti v sektorjih, kjer prevladuje algoritmično upravljanje. V prihodnosti naj bi Hilfr2 navdihnil prihodnje kolektivne pogodbe, zlasti v industrijah, ki temeljijo na platformah in z intenzivno umetno inteligenco, hkrati pa bo še naprej usmerjal mednarodni razvoj, vključno z Direktivo EU o platformnem delu.

V Nemčiji več kolektivnih pogodb obravnava vidike umetne inteligence, predvsem na ravni podjetij. Študija iz leta 2024, ki jo je izvedla fundacija Friedrich EbertPDFopens in new tab, je opredelila osem primerov nemških kolektivnih pogodb z določbami, povezanimi z umetno inteligenco. Na primer, pogodba v skupini IBMopens in new tab, podpisana s svetovom za delo na ravni skupine, ureja pogoje za uvajanje, delovanje in širitev IT sistemov, vključno z umetno inteligenco. Drug primer je 'Manifest za uporabo umetne inteligenceopens in new tab', ki sta ga podpisala podjetje in svet za delo na ravni skupine. Manifest določa, da uporaba sistemov UI ne sme negativno vplivati na varnost, zdravje in temeljne pravice zaposlenih. Kar zadeva socialne partnerje, tako Konfederacija nemških delodajalcev (BDA)opens in new tab kot Nemška sindikalna zveza (DGBPDFopens in new tab) priznavata kolektivne pogodbe med sindikati in delodajalci (zvezami) ter podjetniške sporazume med delavskimi sveti in podjetji kot odločilna orodja za oblikovanje AI transformacije proizvodnje in dela v korist delavcev in podjetij.

V Španiji so primeri kolektivnega pogajanja o umetni inteligenci poročani na ravni med panogami, sektorji in podjetji. UI na delovnem mestu je bila ena ključnih tem v španski medpanožni kolektivni pogodbi (V AENC). Glavni sindikati in delodajalske organizacije so poudarili pomen človeškega nadzora, preglednosti in pravičnosti. Strinjali so se, da morajo podjetja zagotoviti jasne in razumljive informacije zaposlenim predstavnikom o postopkih, ki temeljijo na UI, ki se uporabljajo pri zaposlovanju, ocenjevanju, napredovanju in odpovedi. Z glavnim ciljem preprečevanja pristranskosti in diskriminacije v aplikacijah UI ter zagotavljanja uveljavljanja temeljnih pravic delavcev sta obe strani zagovarjali kolektivno pogajanje za regulacijo uvajanja UI na delovnem mestu. Poleg tega so socialni partnerji izdali priporočila za pogajanja o klavzulah o UIopens in new tab v kolektivnem pogajanjuPDFopens in new tab.

Kasneje so se v zadnjih letih v kolektivne pogodbe v Španiji začele vključevati posebne določbe o umetni inteligenci, čeprav na začetku. Po uradnih statistikah je leta 2023 110 od 1.773 kolektivnih pogodb (ki zajemajo 505.747 zaposlenih) urejalo izvajanje novih tehnologij. Vendar pa je po mnenju nekaterih strokovnjakov število specifičnih klavzul, ki urejajo UIopens in new tab, morda še nižje. Februarja 2025 so sektorski sporazumi v bančništvu, kreditnih institucijah, zavarovalništvu, parfumeriji, zasebnem zavarovalniškem posredovanju in prehrambeni trgovini v A Coruñi ter nekateri podjetniški sporazumi (npr. v El Norte de Castilla, Air Nostrum, Acciona Mobility in AXA) uvedli klavzule, ki urejajo uvedbo UI. Te klavzule se osredotočajo predvsem na zaščito delavcev pred neselektivno uporabo algoritmov in na zagotavljanje preglednosti glede odločitev, ki jih poganja umetna inteligenca in vplivajo na delovne pogoje. Nekateri sporazumi vključujejo tudi jamstva za varnost zaposlitve in določbe o usposabljanju, ki delavcem pomagajo pri prilagajanju na tehnologije UI.

V Franciji je članekopens in new tab, ki ga je novembra 2024 objavil Nacionalni konservatorij za umetnost in obrt (CNAM), analiziral temo kolektivnega pogajanja o umetni inteligenci v informacijskem in komunikacijskem sektorju, v finančnem in zavarovalniškem sektorju ter v proizvodnji. Ugotovili so, da je bila umetna inteligenca omenjena v 331 odstavkih v skupno 242 podjetniških pogodbah, ki jih je podpisalo 160 organizacij. Med letoma 2018 in 2023 se je delež podjetniških pogodb, ki so omenjale umetno inteligenco, podvojil. Skoraj 25 % teh dogovorov je bilo sklenjenih v informacijskem in komunikacijskem sektorju. Različni sektorji uporabljajo različne pristope k umetni inteligenci. V informacijskem in komunikacijskem sektorju je razprava bolj osredotočena na usposabljanje zaposlenih in konkurenco; v finančnem in zavarovalniškem sektorju, ki sta prav tako močno pod vplivom umetne inteligence, je glavni poudarek nadomestitev delavcev, pri čemer se uporabljajo izrazi 'avtomatizacija'. Finančni in zavarovalniški sektorji so vse bolj vključeni v razprave o umetni inteligenci, saj je umetna inteligenca dojemana kot bolj neposredna grožnja delovnim mestom v podjetjih v teh sektorjih. Omeniti velja, da so najbolj inovativne uporabe umetne inteligence na delovnem mestu v proizvodni industriji, ki se oddaljuje od substitutivne logike in se osredotoča na potrebe delavcev, kot je usposabljanje. O umetni inteligenci se več razpravlja v proizvodnem in transportnem sektorju, čeprav z manj 'naprednim' pristopom: umetna inteligenca ni omenjena kot prihodnja sprememba, temveč kot podaljšek avtomatizacijskega procesa, ki je že vzpostavljen. Nazadnje so omembe umetne inteligence še posebej pomembne v pogajanjih o zaposlovanju: 34,7 % sporazumov, sklenjenih med letoma 2017 in 2024, ki obravnavajo umetno inteligenco, omenja zaposlovanje, v primerjavi z le 3,9 % vseh podjetniških dogovorov, sklenjenih v istem obdobju. To poudarja skrbi glede ohranjanja delovnih mest v kontekstu digitalne preobrazbeopens in new tab.

Raziskovalna literatura na NorveškemPDFopens in new tab se osredotoča na pričakovanja glede umetne inteligence na delovnem mestu, ne pa na dejanske izkušnje in učinke umetne inteligence. Intervjuvanci v študiji, izvedeni med člani Konfederacije sindikatov za strokovnjake (Unio) na Norveškem, ki uporabljajo generativno umetno inteligenco pri svojem delu, so omenili, da so orodja umetne inteligence uporabna za možgansko nevihto, sparing, prevajanje, lekturo ter pripravo povzetkov in zapiskov s sestankov. Ker je uporaba umetne inteligence še vedno omejena med strokovnimi skupinami, ki so bile kartirane (knjižničarji, medicinske sestre, policisti, raziskovalci, učitelji, radiografi), se je razprava o koristih večinoma vrtela okoli pričakovanj glede umetne inteligence. Ugotovitve študije kažejo, da se mnogi veselijo, da bo umetna inteligenca prevzela 'dolgočasne' naloge, medtem ko drugi pričakujejo pozitivne spremembe v načinu delovanja – ne da bi natančno določili, kako bodo te spremembe izgledale. Med slabostmi, ki so jih opazili obveščevalci, so bili strahovi, da bi lahko bili občutljivi podatki ogroženi, tveganje sistemske pristranskosti, diskriminacije in lažnih informacij, ki jih ustvarja umetna inteligenca.

Na Češkem je OZ KOVO – ki zaposluje več kot 200.000 v več kot 400 podjetjih – sodeloval na rednem srečanju Komisije za kolektivno pogajanje in socialne zadeve na konferenci industriAll Europe oktobra 2024, kjer je bila umetna inteligenca ena izmed obravnavanih tem.

V Luksemburgu so sindikati delodajalcem UEL predlagali, da se sklene medpanožni sporazum o umetni inteligenci. OGBLopens in new tab pa meni, da delodajalci niso naklonjeni pogajanjem o medpoklicnem sporazumu, temveč želijo idejo decentralizacije kolektivnega pogajanja z nacionalne in sektorske ravni na raven podjetij.

V Grčiji sta dve delodajalski organizaciji (SEV in GSEVEE) leta 2024 poročali o pobudah. SEV (Helenska federacija podjetij) je objavil AI Guide, ki ponuja praktične vpoglede v vpliv UI na proizvodnjo in upravljanje, izpostavlja njene potencialne koristi ter predstavlja učinkovite strategije za vključevanje UI v vsakodnevno poslovanje. AI Guide je razvil SEV-jev Odbor za digitalno gospodarstvo, s posebnimi prispevki podjetij Ericsson, Huawei, PotamitisVekris, Siemens, Space Hellas, Quest Group in OTE Group. SEV je leta 2024 tudi lansiral pobudo R U AI? Leta 2024. Njen cilj je pomagati grškim podjetjem razumeti praktične koristi UI na neposreden in dostopen način ter jih usmerjati k prvim korakom pri usposabljanju svoje delovne sile. Ta pobuda vključuje video serijo R U AI? Talks, v kateri ugledni znanstveniki in strokovnjaki delijo svoje strokovno znanje in poglede na teme, povezane z umetno inteligenco.

Leta 2024 je GSEVEE (Helenska konfederacija strokovnjakov, obrtnikov in trgovcev) objavila poročilo z naslovom Grška mala in srednja podjetja v dobi umetne inteligence. Preučuje spreminjajoči se odnos med UI in MSP; izzive in priložnosti, ki jih prinaša UI; ključna načela UI in orodja, ki jih lahko grška MSP sprejmejo; tekoča prizadevanja za regulacijo in integracijo UI na nacionalni in evropski ravni; ter zgodnje poskuse vključevanja MSP v ustrezno strateško načrtovanje.

V Sloveniji je GZS (Gospodarska in industrijska zbornica Slovenije) ustanovila pobudo UI za Slovenijo (AI4SI);opens in new tab zbornica je članica Evropskega foruma za UI. Pobuda združuje slovenske ponudnike rešitev in storitev UI. Cilj je pospešiti prenos UI v prakso z zagotavljanjem znanja in vpogleda v najboljše prakse. Prav tako želi postati partner pri razvoju strateških načrtov in zakonodaje na tem področju. Predsednik AI4SI je pojasnil, da je njeno temeljno poslanstvo spodbujanje najboljših praks pri uvajanju UI v podjetjih preko usposabljanj, strokovnih dogodkov, priročnikov in drugih oblik sodelovanja.

Številne države poročajo, da izzivi, ki jih predstavlja UI, niso neposredno obravnavani v kolektivnih delovnih pogodbah. Vendar pa nekatere kolektivne pogodbe obravnavajo širše teme digitalizacije bolj podrobno kot prej. Sem spadajo uporaba dela na daljavo, kot je kolektivna pogodba o delu, ki se pogaja na ravni sektorja kolektivnega pogajanja – bančne dejavnostiopens in new tab v Romuniji, na primer (2024–2026). To vključuje tudi oris pravice do odklopa.

To jasno kaže, da nacionalni razvoj navdihujejo in olajšajo evropski razvoj, na primer Evropski okvir socialnih partnerjev o digitalizacijiopens in new tab iz junija 2020. Ta sporazum omenja umetno inteligenco ter načine povezovanja in odklapljanja. Povezava med nacionalnim kolektivnim pogajanjem v bančnem in zavarovalniškem sektorju na nacionalni ravni ter skupno evropsko deklaracijo socialnih partnerjev v teh sektorjih je še en primer te artikulacije. Srečanje foruma za stike Evropske komisije v začetku leta 2025, ki je združilo vse evropske organizacije socialnih partnerjev iz vseh sektorskih odborov za socialni dialog, se je osredotočilo na temo umetne inteligence. Na ravni multinacionalk vse več evropskih delovnih svetov razvija pobude za vzpostavitev okvira za uporabo umetne inteligence in njen vpliv na delovne pogoje. Glede na te primere kolektivnega pogajanja in socialnega dialoga o umetni inteligenci v letu 2024 lahko zaključimo, da je UI vse pomembnejši pojav v družbenem dialogu in nastajajoče novo področje raziskav industrijskih odnosov.