Članek

Razvoj odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah v obdobju 2023–2024

Objavljeno: 12 September 2025

Ta članek povzema nedavne dogodke na nacionalnem področju odnosov med delodajalci in delojemalci, med drugim izpostavlja novoustanovljene sindikate ali organizacije delodajalcev, znatno povečanje ali padec števila članov, spremembe vodstva organizacij in rezultate volitev predstavnikov delavcev. Po podatkih nacionalnih dopisnikov Eurofounda razvoj odnosov med delodajalci in delojemalci v letih 2023–2024 na splošno kaže na postopno prilagajanje in visoko stopnjo stabilnosti.

V različnih državah so bili ustanovljeni novi sindikati in/ali poslovna združenja, ki pokrivajo širok razpon sektorjev. Ta razvoj kaže na postopno prilagajanje odnosov med delodajalci in delojemalci in ponazarja, kako različni interesi vodijo v evolucijo in ne v revolucijo, pri čemer ostajajo nekatere napetosti, ki lahko sprožijo nadaljnji razvoj v prihodnosti.  

Na Maltiso bili ustanovljeni trije novi sindikati: Sindikat zaposlenih AGV Malta, Sindikat strokovnjakov za zdravje in varnost ter Sindikat varnostnega osebja C.A.M.C.

V Španijiso bili ustanovljeni novi sindikati, ki zastopajo zaposlene v javni upravi (občinski delavci, policisti in javni uslužbenci), izobraževanju (učitelji v Andaluziji in Madridu ter zasebni izobraževalni delavci), zdravstvu (nujni medicinski tehniki v Madridu), kmetijstvu in ribištvu, prometu in logistiki (skladiščni delavci, stevardese, stevedores) ter umetnosti in kulturi (glasbeniki, sinhronizatorji). Mnoge od teh novih organizacij so povezane z nacionalnimi sindikalnimi zvezami, kot sta Splošna konfederacija dela (Confederación General del Trabajo, CGT) in Nacionalna konfederacija dela (Confederación Nacional del Trabajo, CNT), pa tudi neodvisnim delavskim skupinam.

V Španiji so bila ustanovljena tudi nova poslovna združenja, predvsem v turizmu in gostinstvu, kmetijstvu, prehrani, prometu in mobilnosti (ponudniki taksi in logističnih storitev), trgovskih središčih in industrijskih conah ter kulturnem sektorju (promocija glasbe in uprizoritvene umetnosti). Poleg tega obstajajo podobne organizacije v zdravstvu, socialnih storitvah, izobraževanju in inovacijah, pa tudi regionalne poslovne konfederacije in večsektorska združenja.

Na Švedskemse je osem ladijskih družb odcepilo od glavne organizacije delodajalcev v pomorskem sektorju, Švedske konfederacije prevoznih podjetij (Sjöfartens Arbetsgivareförbund, SARF), in ustanovilo nov organ delodajalcev, švedsko organizacijo ladjarjev (Sveriges Rederiorganisation, SRO). Podregionalna organizacija se namerava pogajati o kolektivnih pogodbah v imenu svojih članov v krogih pogajanj leta 2025 (Sjöfartstidningen, 2024; Sveriges Rederiorganisation, 2024).

Švedski sindikat odrskih in kulturnih delavcev (Scen- och Kulturarbetarnas förbund, SOKAF) je bil ustanovljen leta 2022 za organizacijo delavcev v sektorju uprizoritvenih umetnosti in kulture. Leta 2024 je bil nastajajoči sindikat v središču primera, ki je bil sprejet v skladu z zakonom o delovnem času države. Zakon prepoveduje nočno delo, razen če je to družbeno potrebno (npr. službe za nujne primere), odobreno s strani osrednje organizacije delavcev ali izvzeto s strani švedskega organa za delovno okolje (WEA). Nekateri striptiz klubi so to poskušali rešiti s podpisom kolektivne pogodbe s SOKAF, ki bo delovala po polnoči. Vendar je WEA razsodila, da SOKAF ni "osrednja sindikalna stranka", ker je bilo njeno članstvo premajhno (21 v času sodbe). Leta 2025 se je na odločitev pritožilo na delovnem sodišču, ki je potrdilo sodbo WEA.

Nordijske države članice in Irska so bile priča združitvam organizacij, medtem ko je na Hrvaškem prišlo do razdelitve.

Na DanskemDansko združenje magistrov in doktorjev znanosti (Dansk Magisterforening, DM) – sindikat, ki združuje akademske strokovnjake na področju humanistike, naravoslovja in družboslovja – združilo z Zvezo komunikacijskih in jezikovnih strokovnjakov (Kommunikation og Sprog, KS), ki ima 7.000 članov, ki delajo na področju komunikacije, jezikov in trženja. To je bila četrta združitev DM v samo dveh letih, zadnja, ki se je zgodila novembra 2024, pa naj bi povečala članstvo na več kot 80,000, s čimer bo postala največji danski sindikat akademikov. Kot del te združitve bo znotraj DM ustvarjena nova sektorska podstruktura, ki bo vključevala več kot 10.000 komunikacijskih strokovnjakov iz KS in DM. Ta poteza odraža strategijo DM za širitev in utrjevanje svojega položaja na trgu dela, zlasti na področju komuniciranja (Akademikerbladet, 2024; DM, 2024)

Maja 2024 je najstarejši švedski sindikat, Sindikat slikarjev (Målarna), ustanovljen leta 1887, uradno postal del Sindikata gradbenih delavcev (Byggnads), s čimer se je članstvo slednjega povečalo na približno 113.000 (Byggnads, 2024). Motivacija za združitev, o kateri se je odločila Zveza slikarjev na svojem kongresu leta 2023, je bila izguba več kot 1,000 članov od leta 2005, zaradi česar je bila finančno obremenjena.

Na Finskemzdruženje Joint Industry Association (Yhteinen toimialaliitto, YTL) in delodajalci v storitvenem sektorju Palta (Palvelualojen työnantajat, Palta) novembra 2024 napovedala združitev, ki je postala uradna 1. januarja 2025. Po združitvi se je Palti pridružila tudi članica YTL Združenje farmacevtskih delodajalcev (Apteekkien työnantajaliitto, znana kot Apta) in vse njegove lekarne članice. Tako YTL kot Palta sta del krovne organizacije Konfederacija finskih industrij (Elinkeinoelämän keskusliiton jäsenliittoja, EK), ki spodbuja oblikovanje večjih subjektov med svojimi člani, da bi poenostavila strukturo članov. YTL zastopa približno 700 podjetij, ki delujejo v sektorjih, kot so farmacija, logistika in tekstilne storitve. Palta zastopa podjetja in skupnosti v številnih storitvenih sektorjih in se po združitvi ponaša s približno 2,600 člani, zaradi česar je eno največjih združenj delodajalcev na Finskem (Palta, 2024).

Na Irskemso bili sprejeti nadaljnji ukrepi v zvezi s predlagano združitvijo dveh sindikatov v izobraževalnem sektorju, Združenja srednješolskih učiteljev na Irskem (ASTI) in Sindikata učiteljev Irske (TUI). V preteklosti je bil odnos med obema sindikatama napet, predvsem zaradi konflikta glede ozemlja članstva, prejšnji poskusi njune združitve pa so nasedli. Leta 2024 je raziskava med člani obeh sindikatov podprla "nadaljevanje prizadevanj za združitev" (IRN, 2024).

2024 je prišlo do ene razdelitve na Hrvaškem, kjer je Neodvisni sindikat znanosti in visokošolskih delavcev (NSZ) izstopil iz Zveze hrvaških sindikatov (Matica Hrvatskih Sindikata), ker njegova pripadnost združenju ni bila v družbenem interesu njegovih članov. Matica je združenje več sindikatov, ki zastopajo člane v predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju; zdravstveno varstvo; sodstvo; in vojska. Z več kot 55.000 člani predstavlja 20% vseh članov sindikatov v državi.

Tako v Avstriji kot na Danskem se je v letu 2023 povečalo število članov sindikatov, kar odraža nadaljnjo moč delavskega gibanja v teh državah.

V Avstrijise je število članov sindikatov, ki se je med pandemijo COVID-19 zmanjšalo, leta 2023 vrnilo in skoraj doseglo raven pred pandemijo. Avstrijska zveza sindikatov (Österreichischer Gewerkschaftsbund, ÖGB), ki ima sedem pridruženih sindikatov, je imela 31. decembra 2023 skupno 1.212.990 članov, samo v letu 2023 pa 13.000 novih članov. Vsi sindikati, razen Sindikata zaposlenih v pošti in telekomunikacijah (Gewerkschaft der Post- und Fernmeldebediensteten, GPF), so zabeležili povečanje članstva, pri čemer je največji sindikat, Sindikat zaposlenih v zasebnem sektorju (Gewerkschaft der Privatangestellten, GPA), pokazal največje povečanje nad 3%. Delavska zbornica (Arbeiterkammer, AK), katere članstvo je obvezno za vse zaposlene v Avstriji, ima zdaj skoraj 4 milijone članov. Avstrijska gospodarska zbornica (Wirtschaftskammer Österreich, WKO), ki se ji morajo pridružiti vsi delodajalci, je imela 31. decembra 2024 593.639 aktivnih članov (od skupno 710.901). Zveza avstrijske industrije (Industriellenvereinigung, IV), katere članstvo je prostovoljno, ima več kot 4.500 podjetij članic, večinoma velikih industrijskih podjetij.

Na Danskemse je število članov sindikata povečalo za 14.200, s čimer se je skupno povečalo na 1.935.500. To predstavlja kumulativno povečanje za 141.500 članov od leta 2013. Povečanje je mogoče razumeti v kontekstu splošnega povečanja števila zaposlenih, ki jih je bilo leta 2023 dodatnih 30.000. V zadnjem desetletju pa se je porazdelitev članov v različnih organizacijah spremenila. Leta 2023 se je članstvo v Danski konfederaciji sindikatov (Fagbevægelsens Hovedorganisation, FH) zmanjšalo za 1,1 %. Nasprotno pa se je članstvo v Danski konfederaciji poklicnih združenj (Akademikerne, AC) povečalo za 3,6 %, povečalo pa se je tudi članstvo tistih, ki se organizirajo zunaj glavnih organov, in sicer za 3,4 % (Danmarks Statistik, 2024).

Leta 2024 je prišlo do sprememb v vodstvu organizacij socialnih partnerjev v več državah.

Na Cipru novembra izvršni odbor Ciprske gospodarske zbornice (CCCI) imenoval Filokyprosa Rousounidesa, nekdanjega generalnega direktorja Ciprskega hotelskega združenja (PASYXE), za svojega novega generalnega sekretarja, ki je nasledil Mariosa Tsiakisa, ki se je upokojil. Rousounidesov naslednik v PASYXE je dr. Christos Aggelides, ki je bil prej član izvršnega odbora in direktor prodaje in trženja za skupino podjetij H & C. Dr. Aggelides je tudi predsednik Združenja hotelskih menedžerjev, podpredsednik Gospodarske zbornice Famagusta in aktiven član različnih odborov Ministrstva za turizem.

Estonska konfederacija delodajalcev je 18. septembra izvolila Handa Sutterja za svojega novega izvršnega direktorja, potem ko je odstopil prejšnji nosilec položaja Arto Aas. G. Sutter je že več kot 30 let na višjih izvršnih položajih in vodi podjetja, kot so Eesti Energia, Nord Pool Spot in Olympic Entertainment Group.

V Francijije François Asselin odstopil s položaja sopredsednika Združenja za varnostno delo (Association Des Métiers de la Sécurité, ADMS) (AEF, 2024(opens in new tab)This link opens in a new tab). Asselin je z 21. januarja 2025 zapustil tudi funkcijo predsednika Konfederacije za mala in srednja podjetja (Confédération des petites et moyennes entreprises, CPME) (Les Echos, 2024(opens in new tab)This link opens in a new tab; Le Monde, 2025(opens in new tab)This link opens in a new tab). V tej vlogi ga je nasledil Amir Reza-Tofighi. Nazadnje je 26. januarja 2024 Dominique Payer odstopil s položaja predsednika Zveze lokalnih podjetij (Union des Entreprises de Proximité, U2P), vlogo pa je prevzel Michel Picon (Les Echos, 2025(opens in new tab)This link opens in a new tab).

Na sindikalni sceni na Hrvaškem je prišlo do več pomembnih kadrovskih sprememb. Krešimir Sever, ki je več kot 25 let vodil zvezo Neodvisnih hrvaških sindikatov (NZS), se je odločil, da ne bo več kandidiral za to mesto. Zamenjal ga je Darije Hanzalek, predsednik Sindikata tiskarske in medijske industrije (SGIM), najstarejšega sindikata na Hrvaškem in v tem delu Evrope. Medtem se je Vilim Ribić, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Matice, odločil, da leta 2022 ne bo več kandidiral, zamenjala pa ga je Sanja Šprem, predsednica Sindikat Hrvatskih učitelja. Nazadnje je Jasna Petrović decembra 2024 po 13 letih na tem položaju odstopila s položaja predsednice Sindikata Umirovljenika Hrvatske, SUH.

Obstajajo tudi primeri, ko so nekdanji voditelji organizacij socialnih partnerjev prevzeli vladne položaje. V Litvije bila Inga Ruginienė, dolgoletna predsednica litovske konfederacije sindikatov, konec leta 2024 po parlamentarnih volitvah (Seimas) imenovana za ministrico za socialno varnost in delo. Na volitvah je kandidirala v imenu litovske socialdemokratske stranke. V Avstrijiima osem članov nove zvezne vlade, ki je bila ustanovljena v začetku leta 2025, zgodovino v organizacijah socialnih partnerjev, kar je največji delež od leta 1970. Zato je mogoče pričakovati, da bo socialno partnerstvo v tem zakonodajnem obdobju imelo še pomembnejšo vlogo pri oblikovanju politike.

Volitve predstavnikov delavcev so leta 2024 potekale v številnih državah. V Avstrijiso bile izvedene obvezne volitve v AK, na katerih so "parlament delavcev" izvolili vsi člani AK. V preteklosti je pogosto zmagala socialdemokratska frakcija (Fraktion Sozialdemokratischer Gewerkschafter:innen, FSG) z absolutno večino 57,1% glasov, sledila ji je frakcija, povezana z Avstrijsko ljudsko stranko (Österreichische Volkspartei, ÖVP), s 16,6% in frakcija Svobodnjaška stranka Avstrije (Freheitliche Partei Österreichs, FPÖ) z 12,3%. FSG je bila na vrhu ankete v sedmih od devetih zveznih dežel (dve najzahodnejši pokrajini, Tirolska in Vorarlberg, tradicionalno volita konservativce in sta izvolili frakcijo krščanskih sindikalistov, povezanih z ÖVP (Fraktion Christlicher Gewerkschafterinnen und Gewerkschafter, FCG)).

V Belgijiso maja potekale volitve predstavnikov zaposlenih na delovnem mestu. Te volitve potekajo v podjetjih z več kot 50 zaposlenimi, kar pomeni, da je bilo do sodelovanja upravičenih skoraj 1,4 milijona zaposlenih v več kot 7.000 podjetjih zasebnega sektorja po vsej državi.

V Luksemburguso marca 2024 potekale volitve za predstavnike zaposlenih v podjetjih in predstavnike v zbornici zaposlenih (Chambre des Salariés, CSL). Obe volitvi, ki potekata vsakih pet let, sta pomembni kazalniki nacionalne reprezentativnosti sindikatov. Da bi bil sindikat v Luksemburgu upravičen do nacionalne reprezentativnosti, mora izpolnjevati dve ključni merili: na zadnjih volitvah v CSL mora v povprečju pridobiti vsaj 20 % glasov in pokazati učinkovito prisotnost v večini gospodarskih sektorjev v državi.

V Sloveniji16. novembra 2023 začele veljati spremembe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki določajo določeno zaščito predstavnikov delavcev pred odpuščanjem. V skladu s spremenjenim zakonom se prenehanje pogodbe o zaposlitvi predstavnika delavca, ki vloži tožbo zoper delodajalca zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prekine do odločitve delovnega sodišča na prvi stopnji, največ pa za šest mesecev. Če delodajalec predstavniku prepove delo, mora zastopnik prejeti 80% osnovne mesečne plače (povečano s 50%). Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) meni, da bo zakonska določba zagotovila večjo zaščito pred odpuščanjem, kadar se zlorablja za kaznovanje delavcev zaradi članstva v sindikatu ali sodelovanja v sindikalnih dejavnostih (ZSSS, 2024).

Uveljavljene medpanožne strukture socialnega dialoga še naprej izvajajo pomembne dejavnosti v stabilnem okolju v večini evropskih držav članic. Nastale so nove strukture in obstoječe so bile oživljene v različnih državah.

Na Irskemje glavni ustrezni organ socialnega dialoga Labour Employer Economic Forum (LEEF). Leta 2024 se ji je Komisija za pravičen prehod, ki jo sestavljajo kandidati iz petih stebrov socialnega dialoga (kmetijstvo, skupnost in prostovoljstvo, sindikat, delodajalec, okolje) ter neodvisni strokovnjaki z različnih področij, pomembnih za delo Komisije, vključno s človekovimi pravicami in enakostjo, razvojem znanj in spretnosti, razvojem podeželja in razvoja skupnosti, socialna vključenost, zeleni gospodarski prehod in perspektive mladih. Njegovo glavno delo bo vključevalo pripravo in analizo strateških raziskav na podlagi dokazov v zvezi s pravičnim prehodom ter ocenjevanje, svetovanje in komentiranje načrtovanja in izvajanja politik ter napredek pri uporabi irskih načel pravičnega prehoda v nacionalnih in sektorskih podnebnih politikah.

Na Maltista glavni strukturi socialnega dialoga Malteški svet za gospodarski in socialni razvoj (MCESD), ki se, kot že ime pove, osredotoča na zadeve, ki se nanašajo na gospodarstvo in širšo družbo, in Odbor za delovna razmerja (ERB), ki se osredotoča predvsem na delovno pravo. Socialni partnerji so prisotni tudi v drugih tristranskih strukturah, kot sta upravni odbor organa za varnost in zdravje pri delu (OHSA) in v svojem imenu Jobsplus. Konec leta 2024 je bilo napovedano, da bo prvič imenovan izvršni direktor MCESD, da bi okrepil telo. Ustanovljen bo tudi raziskovalni svet, ki bo pomagal MCESD in socialnim partnerjem (TVM News, 2024). Zdi se, da so te poteze odziv na vprašanja, ki so jih prej izpostavili socialni partnerji, vključno s pogostim pomanjkanjem dostopa do raziskav, ki jih potrebujejo za sprejemanje odločitev na podlagi dokazov (MCESD, 2022).

V Slovenijiso se pogajanja začela junija 2024 v tristranskem Ekonomsko-socialnem odboru, po skoraj enoletnem zastoju. Na Madžarskemse nacionalni spravni svet za interese javnih uslužbencev (Országos Közszolgálati Érdekegyeztető Tanács, OKÉT) zadnji dve leti ni sestal kljub naraščajočim težavam in dvema zahtevama, naj se sestane s strani delavcev, ki jih je spodbudil podpredsednik Nacionalne zveze delavcev (Munkástanácsok Országos Szövetsége), pristojen za javni sektor. Vlada je končno popustila zahtevam in plenarno zasedanje OKÉT leta 2024 je končno potekalo, 1. oktobra (Munkástanácsok, 2024).

Na Poljskemje minister za družino, delo in socialno politiko napovedal, da bo zakon o svetu za socialni dialog spremenjen, da bo svet postal bolj reprezentativen in okrepil sodelovanje z vlado (Bankier.pl, 2024). V skladu s spremenjenim zakonom naj bi predpisi o reprezentativnosti sindikatov ostali nespremenjeni. Predlog zakonodaje pa predlaga številne spremembe glede reprezentativnosti organizacij delodajalcev. Ti vključujejo ločevanje podjetij in delodajalcev, ki delujejo v skladu z zakonom o obrti (Ustawa o rzemiośle), na tiste, ki so opredeljeni kot obrtniki in ki zaposlujejo delavce, in tiste, ki so podobno opredeljeni, vendar ne zaposlujejo delavcev; zmanjšanje števila delavcev, ki jih morajo zaposlovati člani organizacij delodajalcev; uvedba novega merila, ki zagotavlja, da organizacija delodajalcev ni bila umetno ustanovljena z združevanjem majhne skupine delodajalcev, ki plačujejo visoke članarine; in prepoved dvojnega članstva delodajalcev v organizacijah delodajalcev za namene izračuna reprezentativnosti.

V Litvije 25. oktobra 2024 začel veljati zakon št. XIV-3034 o spremembi delovnega zakonika (Republika Litva, 2024). Med drugim spreminja člen 182(5) zakonika o delovnih razmerjih, ki določa osem meril, ki jih morajo izpolnjevati organizacije delodajalcev, ki delujejo na nacionalni ravni, vključno z zahtevami: status pravne osebe; neprekinjeno deluje kot organizacija delodajalcev najmanj tri leta; avtonomna organizacijska struktura; in najmanj pet zaposlenih s pogodbo o zaposlitvi.

Septembra 2024 je estonsko ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije napovedalo, da bodo vloga in naloge nacionalnega pomirjevalca prenesene na pravosodnega kanclerja.

Na Finskemso spremembe zakona o mediaciji v delovnih sporih št. 420/1962 (Laki työriitojen sovittelusta ja eräiden työtaistelutoimenpiteiden edellytyksistä) začele veljati 1. januarja 2025 in vplivajo na delo nacionalnega spravnega posredovalca, spravnih posredovalcev in spravnih odborov. Zdaj morajo med spravnim postopkom med socialnimi partnerji v industrijskih sporih upoštevati splošno korist nacionalnega gospodarstva ter zagotoviti delovanje oblikovanja plač in trga dela. Strankam v delovnem sporu ni treba sprejeti predloga za poravnavo spravni posredovalca (Ministrstvo za gospodarstvo in zaposlovanje, nedatirano).


Slika © Sedemdeset štiri / Adobe Stock

Eurofound priporoča, da to publikacijo navedete na naslednji način.

Eurofound (2025), Razvoj odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah v obdobju 2023–2024, članek.

Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
How do I know?
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies