Profil države poklicnega življenja za Italijo
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja v Italiji. Njen cilj je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah, akterjih in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
"Individualna delovna razmerja" se nanaša na razmerje med posameznim delavcem in njegovim delodajalcem. Ta odnos oblikujejo pravna ureditev in rezultati pogajanj socialnih partnerjev o pogojih. Ta oddelek obravnava začetek in prenehanje delovnega razmerja ter pravice in obveznosti v Italiji.
Zahteve glede pogodbe o zaposlitvi
V skladu z veljavno zakonodajo je minimalna delovna starost določena na 16 let, razen za posebne oblike vajeništva, za katere je določena na 15 let. Pisne pogodbe o zaposlitvi praviloma niso potrebne (razen v nekaterih primerih, kot je vajeništvo), vendar je delodajalec dolžan delavca pisno obvestiti o njegovih delovnih pogojih. Da bi bila pogodba o zaposlitvi veljavna, se morata dogovoriti obe stranki. Stranki pogodbe o zaposlitvi morata imeti poslovno in poslovno sposobnost.
Postopki odpusta in odpovedi
Glede na regulativno razslojenost in zapletenost ureditve odpuščanja v Italiji sta predlagani dve shemi za individualno ureditev odpuščanja, ki temeljita na tem, kdaj so bili delavci zaposleni.
Ureditev, ki se je uporabljala za delavce, zaposlene pred 7. marcem 2015
| Type of dismissal/violation | Dimensional requirements of Article 18 | Beyond the dimensional requirements of Article 18 |
| Violation of Article 2110 of the Civil Code (dismissal during sick leave) | Reduced reinstatement protection (Article 18(7) of the Workers’ Statute) | Strong reintegration protection (Article 1418 of the Civil Code) |
| Failure to state reasons for dismissal | Mitigated indemnity protection* (Article 18(6) of the Workers’ Statute) | Strong reintegration protection (Article 2, Act No. 604/1966) |
| Violation of the procedure pursuant to Article 7 of the Workers’ Statute** | Mitigated indemnity protection (Article 18(6) of the Workers’ Statute) | Obligatory protection (Article 8, Act No. 604/1966) |
| Violation of the procedure pursuant to Article 7 of Law 604/1966*** | Mitigated indemnity protection (Article 18(6) of the Workers’ Statute) | The procedure does not apply |
| Other cases of unlawful dismissal for objective justified reasons | Strong indemnity protection (Article 18(7) of the Workers’ Statute) | n.a. |
Opombe: * Prenehanje delovnega razmerja in plačilo odškodnine. ** V zvezi z disciplinskimi pravili o kaznovanju. *** Spravni postopek v primeru odpusta iz objektivnih razlogov v proizvodnih enotah z več kot 15 zaposlenimi. ni na voljo.
Ureditev, ki se je uporabljala za delavce, zaposlene po 7. marcu 2015
| Type of dismissal/violation | Dimensional requirements of Article 18 | Beyond the dimensional requirements of Article 18 |
| Discriminatory | Strong reintegration protection (Article 2 of Act No. 23/2015) | Strong reintegration protection (Article 2 of Act No. 23/2015) |
| Null (cases of nullity provided for by law) | Strong reintegration protection (Article 2 of Act No. 23/2015) | Strong reintegration protection (Article 2 of Act No. 23/2015) |
| Oral | Strong reintegration protection (Article 2 of Act No. 23/2015) | Strong reintegration protection (Article 2 of Act No. 23/2015) |
| Dismissal for a just cause or justified subjective reason, in which the court finds that the fact does not exist (proportionality assessments excluded) | Mitigated reintegration protection (Article 3(2) of Act No. 23/2015) | Strong indemnity protection, with half the amount for a maximum of six months (Article 3(1) and Article 9(1) of Act No. 23/2015) |
| Any other situation in which the conditions for dismissal for a just cause or justified subjective reason are not met | Strong indemnity protection (Article 3(1) of Act No. 23/2015) | Strong indemnity protection, with half the amount for a maximum of six months (Article 3(1) and Article 9(1) of Act No. 23/2015) |
| Failure to state reasons for dismissal | Mitigated reintegration protection (Article 4 of Act No. 23/2015) | Mitigated indemnity protection, with half the amount for a maximum of six months (Article 4 and Article 9(1) of Act No. 23/2015) |
| Violation of the procedure pursuant to Article 7 of the Workers’ Statute | Mitigated indemnity protection (Article 4 of Act No. 23/2015) | Mitigated indemnity protection, with half the amount for a maximum of six months (Article 4 and Article 9(1) of Act No. 23/2015) |
Ustavno sodišče je od leta 2018 večkrat posredovalo, da bi obsodilo reformo, uvedeno z zakonom št. 23/2015 (del zakona o delovnih mestih). Kot neustaven je razglasil avtomatizem pri količini odškodnine, ki jo je treba izplačati neupravičeno odpuščenemu zaposlenemu (kadar ni utemeljenega razloga ali upravičenega razloga za odpust), ki se strogo meri le glede na delovno dobo neupravičeno odpuščenega zaposlenega (sodba št. 194/2018). Nato je sodišče izdalo sodbo št. 150/2020, s katero je obsodilo isto uredbo, v kateri je navedlo, da tudi v primeru nezakonite odpovedi zaradi formalnih pomanjkljivosti odškodnine ni mogoče samodejno in strogo izmeriti le na podlagi delovne dobe. V zadnjem času je ustavno sodišče posredovalo v isti zakonodaji, pri čemer je obsodilo zgolj kompenzacijsko zaščito pred nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz utemeljenih razlogov (sodbi št. 59/2021 in št. 125/2022), tudi v malih podjetjih (sodba št. 183/2022).
Po izbruhu COVID-19 marca 2020 je več zakonodajnih ukrepov začasno ustavilo individualne in kolektivne odpuste iz ekonomskih razlogov. Od avgusta 2020 prepoved odpuščanja ni absolutna in se ne uporablja na primer v primeru prenehanja dejavnosti družbe zaradi prenehanja; insolventnost brez nadaljevanja dejavnosti podjetja; in podpis sporazuma o podjetju s strani najbolj reprezentativnih sindikatov na ravni podjetja, da bi spodbudili sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi (v tem primeru je delavec samodejno upravičen do shem za začasno brezposelnost). "Zamrznitev odpuščanja" se je končala aprila 2022.
Starševski, porodniški in očetovski dopust
Starševski dopust (prostovoljen)
Člen 2 zakona št. 151/2001 opredeljuje starševski dopust kot prostovoljno vzdržanje delavca ali delavke za obdobja, ki dopolnjujejo obdobja, ki so vključena v obvezni porodniški ali očetovski dopust. Pravica do vzdržanosti velja v prvih 12 letih otrokovega življenja. Če oba starša vzameta starševski dopust, je najdaljše obdobje vzdržanosti od dela, ki si ga delita, določeno na 10 mesecev v skladu z naslednjimi pravili.
Zaposlena mati je po porodniškem dopustu (obvezna vzdržanka) upravičena do neprekinjenega ali razdrobljenega obdobja, ki ni daljše od šestih mesecev.
Zaposleni oče je od rojstva otroka upravičen do neprekinjenega ali razdrobljenega obdobja, ki ne presega 6 mesecev in se lahko podaljša na 7, če se vzdrži dela neprekinjeno ali razdrobljeno obdobje, ki ni krajše od 3 mesecev; V slednjem primeru se skupno obdobje 10 mesecev, ki si ga delita starša, podaljša na 11 mesecev.
Starši samohranilci so upravičeni do neprekinjenega ali razdrobljenega obdobja, ki ne presega 11 mesecev.
Med starševskim dopustom se finančni dodatek zaposlenega izračuna na 30% povprečne svetovne dnevne plače. V primeru staršev samohranilcev se odobri odškodninski dopust v skupni višini devetih mesecev. Leta 2023 se je nadomestilo INPS povečalo s 30 % na 80 % povprečne dnevne skupne plače v skladu z naslednjimi merili: (1) je razdeljeno med starše; (2) prejeti za največ en mesec; in (3) prejeti do otrokovega šestega rojstnega dne ali šestega leta otrokovega vstopa v družino v primeru posvojitve.
Starševskega dopusta ne smemo zamenjevati z obveznim porodniškim ali očetovskim dopustom. Ti so obvezni, medtem ko je starševski dopust prostovoljen.
Obvezni porodniški dopust
V skladu s členom 16 zakona št. 151/2001 in poznejšimi spremembami se morajo matere vzdržati dela, razen izjemom, v naslednjih obdobjih:
v dveh mesecih pred pričakovanim datumom poroda, razen kot je določeno v členu 20 zakona št. 151/2001 (prožen dopust)
če se porod zgodi po tem datumu, obdobje med domnevnim datumom in dejanskim datumom rojstva otroka
v treh mesecih po porodu, razen kot je določeno v členu 20 zakona št. 151/2001 (prožni dopust)
v dodatnih dneh, ki niso bili vzeti pred porodom, če se porod zgodi prej od pričakovanega datuma
Obvezni očetovski dopust
V skladu s členom 27a zakona št. 151/2001 (uvedenega z zakonom št. 105/2022) je oče upravičen do 10 dni odsotnosti z dela. V primeru rojstev dvojčkov je upravičen do 20 dni. Zaposleni oče jih lahko zahteva vse skupaj ali v obrokih, od dveh mesecev pred rojstvom do petih mesecev po njem. Oče lahko dopust uživa tudi med obveznim porodniškim dopustom zaposlene matere. Obvezni dopust se odobri tudi očetom, ki izkoristijo nadomestni očetovski dopust (glej naslednji oddelek).
Nadomestni očetovski dopust
V skladu s členom 28 zakona št. 151/2001 ima zaposleni oče pravico, da se vzdrži dela za celotno trajanje materinskega obveznega porodniškega dopusta ali za del, ki bi bil dolgovan zaposleni materi v primeru smrti ali hude bolezni matere, če mati zapusti otroka, otrok je zaupan izključno očetu.
Zakonska ureditev dopusta
| Maternity leave (compulsory) | |
| Maximum duration | 5 months. In some specific cases, additional months are provided. |
| Reimbursement | 100% of basic remuneration. |
| Who pays? | INPS (80% of basic remuneration) and employers (20%). |
| Legal basis | Act No. 151/2001. |
| Parental leave (voluntary) | |
| Maximum duration | 11 months (to be shared between the mother and the father). |
| Reimbursement | 30% of the average daily global remuneration, or exceptionally 80% of the average daily global remuneration (see Budget Law 2023). |
| Who pays? | INPS. |
| Legal basis | Act No. 151/2001. |
| Paternity leave (compulsory) | |
| Maximum duration | 10 days. |
| Reimbursement | 100% of basic remuneration anticipated by the employer and subsequently reimbursed. |
| Who pays? | INPS. |
| Legal basis | Act No. 151/2001. |
Bolniška odsotnost
Bolezen je primer začasne nadomestne nezmožnosti za delo, ki ne pomeni prenehanja pogodbe o zaposlitvi, temveč le prekinitev delovne obveznosti delavca (kot je določeno v členu 2110 civilnega zakonika).
Obdobje bolezni, v katerem delavca ni mogoče odpustiti (periodo di comporto), je na splošno urejeno z nacionalnimi kolektivnimi pogajanji. NCBA vsebujejo posebna pravila o obdobju delavcev s krajšim delovnim časom in delavcev, zaposlenih za določen čas, da bi se izognili pretirano obremenjujočim posledicam za delodajalca.
Bolezni, povezane z nosečnostjo, poklicne bolezni ali nesreče pri delu so izključene iz periodo di comporto.
Če je delavec bolan, mora o tem čim prej obvestiti svojega delodajalca pred začetkom delovnega dne. Zdravnik mora potrditi bolezensko stanje in predložiti potrdilo INPS s spletnim postopkom. INPS da potrdilo na voljo delodajalcu.
V skladu z zakonom št. 562/1926 mora zaposleni od INPS prejeti posebno odškodnino, ki znaša 50% osnovne osebne prejemke od 4. do 20. dne bolezni. Od 21. dne naprej odškodnina znaša 66,66 % osnovne plače. Kolektivne pogodbe običajno določajo vključitev obvezne bolniške odškodnine s strani delodajalcev in zagotavljajo polno kritje plače med bolniškimi obdobji, z nekaterimi pragovi v smislu letnih dni bolniškega dopusta.
Upokojitvena starost
Z zakonom št. 201/2011 je bil italijanski sistem socialne varnosti korenito prenovljen in omogočil letno zvišanje upokojitvene starosti, da bi jo prilagodili naraščajoči pričakovani življenjski dobi prebivalstva.
Zakon o proračunu za leto 2017 je v okviru ukrepov za upokojitev in pokojninske prejemke ter po dolgi fazi posvetovanj s sindikati uvedel tri sheme predčasne upokojitve, namenjene osebam, starim najmanj 63 let, ki niso več kot tri leta in sedem mesecev od zakonsko določene upokojitvene starosti: predplačilo socialne pokojnine (anticipo pensionistico sociale), predplačilo pokojnine (anticipo pensionistico) in začasna dodatna predplačilna renta (rendita integrativa temporanea anticipata). Posebne kategorije prikrajšanih oseb imajo možnost dostopa do socialnega predujma pokojnine, ki ga financira država. Do predplačila pokojnine lahko dostopajo drugi delavci, ko vzamejo 20-letno posojilo, namenjeno vračilu predvidenega zneska, in polico življenjskega zavarovanja, ki jo subvencionira država. Nazadnje, delavci, vpisani v zasebne sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja, imajo možnost zaprositi za začasno dodatno predplačilo rente, ki je predplačilo pokojnine, za katero velja najvišja 15-odstotna davčna stopnja.
Zakon o proračunu je odpravil tudi zgornje meje vrednosti dodatnih pokojninskih prispevkov, ki so lahko oproščeni obdavčitve dohodka, ukrep, ki bo verjetno spodbudil ustanavljanje pogodbenih pokojninskih skladov kot del kolektivnih pogodb.
V začetku leta 2019 je bil uveden še en ukrep – predvideni pokojninski sistem, ki bo trajal tri leta, za ljudi, katerih starost in leta plačevanja prispevkov se povečata na 100 let ("kvota 100").
Zakon o proračunu za leto 2023 (zakon št. 197/2022) predvideva naslednje novosti.
Določbe o dostopu do "prilagodljivega predčasnega upokojevanja" (kvota 103): 2023 je bilo mogoče eksperimentalno pridobiti pravico do predčasne upokojitve, ko je bila dosežena starost najmanj 62 let in minimalno prispevno obdobje 41 let.
Podaljšanje izplačila socialne predujme: Pravica do dostopa do plačila, ki ga zagotavlja INPS (do dopolnitve upokojitvene starosti), je bila podaljšana v leto 2023 za osebe v posebnih situacijah, ki so stari najmanj 63 let in še niso upravičenci do osnovne pokojnine. Dodatek se dodeli delavcem, ki opravljajo fizično zahtevne naloge, civilistom, katerih invalidnost predstavlja 74 % ali več njihovih zmogljivosti, brezposelnim osebam, ki so izčrpale ustrezno novo socialno zavarovanje za zaposlitev (ali enakovredno obravnavo) in negovalcem.
Spremembe in podaljšanje "možnosti za ženske": Možnost dostopa do pokojninske obravnave je bila podaljšana do leta 2023 za delavke, ki so do 31. decembra 2022 pridobile obdobje plačevanja prispevkov 35 let ali več in starost registra najmanj 60 let, zmanjšano za 1 leto za vsakega otroka do največ 2 let, in ki so spadali v eno od naslednjih kategorij: negovalci, osebe, katerih invalidnost predstavlja 74 % ali več njihovih zmogljivosti, in odpuščeni delavci ali zaposleni v podjetjih v krizi.
