Individualna delovna razmerja v Latviji

Profil države poklicnega življenja za Latvijo

Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja v Latviji. Njen cilj je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah, akterjih in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.

To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.

Ta razdelek se osredotoča na delovno razmerje – od začetka do prenehanja – med posameznim delavcem in delodajalcem, ki zajema pogodbo o zaposlitvi, pravice in obveznosti, postopke odpuščanja in odpovedi ter zakonske ureditve glede bolniškega dopusta in upokojitve.

Published: November 2024

"Individualna delovna razmerja" se nanaša na razmerje med posameznim delavcem in njegovim delodajalcem. Ta odnos oblikujejo pravna ureditev in rezultati pogajanj socialnih partnerjev o pogojih. Ta razdelek obravnava začetek in prenehanje delovnega razmerja ter pravice in obveznosti v Latviji.

Zahteve glede pogodbe o zaposlitvi

Pogodbo o zaposlitvi je treba skleniti pisno pred začetkom dela. Delovno pravo strogo določa vsebino individualne pogodbe o zaposlitvi (člen 40).

S spremembami, sprejetimi 16. junija 2022, je bilo uvedenih več sprememb oddelka 40.

Ena določba je, da lahko zaposleni prosto določi svoje delovno mesto.
Spremenjeni so bili predpisi o delovnem času: kadar je urnik dela delavca popolnoma ali večinoma predvidljiv ali kadar ni v celoti ali večinoma predvidljiv, mora pogodba o zaposlitvi vsebovati ne le odpovedni rok o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, temveč tudi s tem povezane postopke.
uvedene so bile tri nove klavzule (11, 12 in 13): pogodbe o zaposlitvi morajo vključevati poskusno dobo in njeno trajanje (11); delavec ima pravico do usposabljanja, če delodajalec zagotavlja usposabljanje (12); delavec ima pravico do prejemanja dajatev socialne varnosti na podlagi delovnega razmerja in vseh drugih dajatev socialne varnosti, ki jih zagotovi delodajalec (13).

Zahtevane informacije se lahko nadomestijo s sklicevanjem na ustrezne določbe zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ali s sklicevanjem na ustrezne predpise o delovnih postopkih.

Nezakonito je zaposlovati osebo, mlajšo od 15 let, ali osebo, mlajšo od 18 let in v rednem izobraževanju (opredeljeno kot "otroci"), na stalno delo.

Otroci od 13. leta starosti, če je eden od staršev (ali skrbnik) dal pisno soglasje, se lahko zaposlijo izven šolskih ur podnevi na delovnem mestu, ki ni škodljivo za njihovo varnost, zdravje, moralo in razvoj. Takšno delo določa kabinet ministrov.

Tujci se lahko zaposlijo le, če imajo pravico do zaposlitve, potrjeno z vizumom ali posebnim dovoljenjem (lahko obstajajo izjeme). To pravilo se ne uporablja za državljane EU in tiste, ki imajo pravico do prostega gibanja znotraj EU v skladu s Schengenskim sporazumom.

Postopki odpusta in odpovedi

Postopke za odpust in odpoved pogodbe o zaposlitvi ureja delovno pravo (členi 100–112 oziroma členi 113–129). Postopek se začne z izdajo ali predložitvijo obvestila o odpovedi. Zakon podrobno opisuje, kako in v kakšnih okoliščinah lahko katera koli stranka izda obvestilo o odpovedi. določa odpovedni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, postopke za zmanjšanje števila zaposlenih v organizaciji in kolektivni odpust, prepoved in omejitev odpuščanja ter preferenco za nadaljevanje delovnega razmerja v primeru zmanjšanja števila zaposlenih, posebne zahteve glede članstva v sindikatu, pomoč pri iskanju nove zaposlitve in odpravnine, med drugim.

Delavec ima pravico, da o prenehanju pogodbe o zaposlitvi pisno obvesti en mesec vnaprej, razen če je v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi določen krajši rok. Zakon določa 11 primerov, v katerih lahko delodajalec odda odpoved pogodbe o zaposlitvi, vse na podlagi okoliščin, povezanih z ravnanjem delavca ali njegovimi zmožnostmi, ali na podlagi gospodarskih, organizacijskih, tehničnih ukrepov ali podobnih ukrepov v podjetju.

Delodajalec je dolžan delavca pisno obvestiti o okoliščinah, ki so podlaga za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

Delodajalcu je prepovedano odpovedati pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je član sindikata, brez soglasja pristojnega sindikata.

Starševski, porodniški in očetovski dopust

Trajanje starševskega, porodniškega in očetovskega dopusta določa delovno pravo (členi 154–156). Starševski, porodniški in očetovski dopust ureja latvijski sistem socialnega zavarovanja, ki zagotavlja nadomestila, prejeta med dopustom. Ustrezne socialne dajatve so na voljo socialno zavarovancem, če je oseba plačala obvezne ali prostovoljne prispevke za socialno zavarovanje v posebni proračun za socialno zavarovanje (kot je določeno v zakonu o državnem socialnem zavarovanju (člen 12(1) in (2)), ki je bil sprejet 1. oktobra 1997 in velja od 1. januarja 1998). Višina dajatve je odvisna od skupnega prispevka prejemnika in se izračuna na podlagi njegove plače za socialno zavarovanje.

Očetovski dopust je bil uveden leta 2004. V tem letu je to ugodnost prejelo 4.521 očetov (od 20.551 novorojenčkov). V letu 2019 je bilo očetovsko nadomestilo izplačano 10.508 očetom (od 18.589 novorojenčkov).

Zakonska ureditev dopusta

Maternity leave Maternity leave for a woman starting to receive pregnancy-related medical care at a preventive medical institution by week 12 and continuing to receive that care for the duration of her pregnancy Maternity leave for complications in pregnancy, childbirth or the postnatal period Maternity leave for two or more births
Maximum duration	Prenatal leave (before the birth) is 56 calendar days and maternity leave (after the birth) is 56 calendar days. These days are aggregated, and maternity benefit is granted for 112 calendar days. It is not compulsory for women to take all of this leave. In compliance with the Latvian Labour Law (Section 37), an employer is not allowed to employ pregnant women during the two weeks before the expected birth date of their child or the two weeks after the birth of the child. Supplementary leave of 14 days is added to the prenatal leave, with total leave amounting to 70 calendar days. Supplementary leave of 14 days is added to the prenatal leave, with total leave amounting to 70 calendar days.
Reimbursement	80% of the average insurance wage of the beneficiary
Who pays?	Social insurance budget (valsts sociālās apdrošināšanas speciālais budžets), administered by the State Social Insurance Agency (Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra, VSAA)
Legal basis	Labour Law (adopted on 20 June 2001) Law on state social insurance (adopted on 1 October 1997) Law on maternity and sickness insurance (adopted on 6 November 1995) Regulation of the Cabinet of Ministers No. 753 on the rules of state social insurance benefits (adopted on 16 November 2021) Regulation of the Cabinet of Ministers No. 152 on procedures for issuance of sick leave certificates (adopted on 3 April 2001).

Parental leave
Maximum duration	According to Article 156 of the Labour Law, every employee, whether a mother or a father, has the right to parental leave in connection with the birth or adoption of a child. Parental leave for a period not exceeding 1.5 years can be requested at any time up to the day the child reaches the age of eight years. Parental leave, upon the request of an employee, should be granted as a single period or in parts. The employee has a duty to notify the employer in writing one month in advance about the beginning of parental leave or its parts and the duration of parental leave. Parental leave cannot be shorter than one continuous calendar week The early termination of parental leave and an early return to work should be facilitated according to the procedures stipulated by a collective agreement or an employment contract or based on an agreement between the employee and the employer. The employee is entitled to return to work, subject to notifying the employer at least two weeks in advance, where for objective reasons there is no need for them to provide further childcare. The employee has the right to flexible parental leave.
Reimbursement	A beneficiary may choose the time the benefit is received, and the amount of the benefit is calculated on the basis of the duration of parental leave. The amount of the benefit is established according to the chosen duration of receiving the benefit: until the child reaches the age of 13 months – 60% of the recipient’s average wage subject to insurance contributions until the child reaches the age of 19 months – 43.75% of the recipient’s average wage subject to insurance contributions For recipients of parental benefit who are employed during the period in which they are caring for their child and are not on childcare leave or are earning income during the period as a self-employed person, the benefit is 50% of their nominal wage. Once the choice is made regarding the duration of receiving the benefit (until the child reaches the age of 13 or 19 months) and the benefit is granted, the chosen duration for the same child may not be changed.
Who pays?	Social insurance budget (valsts sociālās apdrošināšanas speciālais budžets), administered by the VSAA
Legal basis	Labour Law (adopted on 20 June 2001) Law on state social insurance (adopted on 1 October 1997) Law on state social allowances (adopted on 31 October 2002) Law on maternity and sickness insurance (adopted on 6 November 1995) Regulation of the Cabinet of Ministers No. 1609 on the terms of the childcare benefit and the supplement to the child-raising allowance and parental benefit for twins or more children born during one delivery, the procedure for its review and the procedure for allocating and paying the benefit (Noteikumi par bērna kopšanas pabalsta un piemaksas pie bērna kopšanas pabalsta un vecāku pabalsta par dvīņiem vai vairākiem vienās dzemdībās dzimušiem bērniem apmēru, tā pārskatīšanas kārtību un pabalsta un piemaksas piešķiršanas un izmaksas kārtību) (adopted on 22 December 2009)

Paternity leave
Maximum duration	The father of a child is entitled to leave of 10 calendar days. This leave should be granted immediately after the birth of the child, but no later than six months from the birth of the child (amended from two months on 16 June 2022). A new clause regulates cases when the child’s paternity has not been established or the child’s father has died or has had his custody revoked. In such cases, a person other than the child’s mother has the right to 10 days of childcare leave at the request of the child’s mother. If a mother dies in childbirth or any time up to the 42nd day of the postnatal period, or, in accordance with the procedures prescribed by law, refuses to take care of the child during the period up to the 42nd day of the postnatal period, the father of the child or another person who is willing to take care of the child should be granted leave for the period up to the 70th day of the child’s life. If a mother cannot take care of their child during the period up to the 42nd day of the postnatal period due to illness, injury or other health-related reasons, the father or another person who is willing to take care of the child should be granted leave for those days on which the mother herself is not able to take care of the child. For a family that has adopted a child up to 18 years of age, one of the adoptive parents should be granted 10 calendar days of leave. A child’s father, an adoptive parent or another person who cares for the child and who makes use of the leave referred to in this section should have their job position kept for them. If this is not possible, the employer should ensure that similar or equivalent work with conditions and employment provisions that are not less favourable is available on their return.
Reimbursement	80% of the average wage of the beneficiary, derived from insurance contributions
Who pays?	Social insurance budget (valsts sociālās apdrošināšanas speciālais budžets), administered by the VSAA
Legal basis	Labour Law (adopted on 20 June 2001) Law on state social insurance (adopted on 1 October 1997) Law on maternity and sickness insurance (adopted on 6 November 1995) Regulation of the Cabinet of Ministers No. 753 on rules of state social insurance benefits (adopted on 16 November 2021)

Bolniška odsotnost

Pravna podlaga bolniškega dopusta vključuje:

delovni zakon (sprejet 20. junija 2001 in veljaven od 1. junija 2002)
zakon o državnem socialnem zavarovanju (sprejet 1. oktobra 1997 in veljaven od 1. januarja 1998)
zakon o materinskem in zdravstvenem zavarovanju (sprejet 6. novembra 1995 in veljaven od 1. januarja 1997)
Uredba kabineta ministrov št. 753 o pravilih o dajatvah državnega socialnega zavarovanja (sprejeta 16. novembra 2021)
Uredba kabineta ministrov št. 152 o postopkih za izdajo potrdil o bolniškem dopustu (sprejeta 3. aprila 2001 in veljavna od 1. maja 2001)
Zakon o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju (sprejet 24. marca 1994 in veljaven od 24. aprila 1994)
Letni zakon o državnem proračunu za zadevno leto

Nadomestilo za bolezen se izplačuje iz proračuna socialnega zavarovanja. Odobri se, če je prejemnik plačeval prispevke za socialno zavarovanje najmanj 3 mesece v 6 mesecih pred dogodkom, ki je zahteval bolniški dopust, ali najmanj 6 mesecev v 24 mesecih pred dogodkom. Oseba bi morala imeti še vedno status delavca ali samozaposlene osebe v obdobju nezmožnosti za delo.

Nadomestilo za bolezen se dodeli v višini 80 % povprečne plače upravičenca, ki izhaja iz prispevkov za zavarovanje.

Delodajalec nima pravice do odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času začasne nezmožnosti delavca, razen v posebnih primerih, povezanih z nesprejemljivim vedenjem delavca pri delu.

Upokojitvena starost

Upokojitvena starost je določena v členu 11 zakona o državnih pokojninah (sprejet 2. novembra 1995 in veljaven od 1. januarja 1996). Upokojitvena starost se bo postopoma zviševala, dokler ne bo dosegla 65 let za moške in ženske. Leta 2023 je bila upokojitvena starost 64 let in 6 mesecev. Ženske in moški, ki so dopolnili določeno upokojitveno starost in plačujejo prispevke za zavarovanje najmanj 20 let, imajo pravico do starostne pokojnine.

Starš ali skrbnik otroka, ki je v obdobju, dokler otrok ne dopolni 18 let, skrbel za pet ali več otrok najmanj 8 let ali za invalidnega otroka najmanj 8 let, lahko zaprosi za starostno pokojnino pri starosti 60 let, če je plačeval prispevke za zavarovanje najmanj 25 let.

Osebe, katerih zavarovalna doba ni krajša od 30 let, imajo pravico zahtevati starostno pokojnino od 62. leta starosti.