Profil države poklicnega življenja za Portugalsko
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja na Portugalskem. Njen cilj je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah, akterjih in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
"Individualna delovna razmerja" se nanaša na razmerje med posameznim delavcem in njegovim delodajalcem. Ta odnos oblikujejo pravna ureditev in rezultati pogajanj socialnih partnerjev o pogojih. Ta oddelek obravnava začetek in prenehanje delovnega razmerja ter pravice in obveznosti na Portugalskem.
Zahteve glede pogodbe o zaposlitvi
V skladu z delovnim zakonikom (člen 68(2)) je minimalna delovna starost 16 let. Oseba, mlajša od 16 let, ki je končala obvezno izobraževanje, se lahko zaposli za "mehka delovna mesta" (delovna mesta, ki vključujejo lahke naloge in ne zahtevajo veliko fizičnega in duševnega napora) (člen 68(3)), v družinskem podjetju pa lahko oseba, mlajša od 16 let, dela pod neposrednim nadzorom odraslega družinskega člana (člen 68(4)). V vsakem primeru mora delodajalec v osmih dneh obvestiti inšpekcijski organ o zaposlitvi osebe, mlajše od 16 let (člen 68(5)).
Delovni zakonik (člen 141) določa, da morajo pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki vsebovati naslednje informacije:
identifikacija delodajalca in zaposlenega
delovno mesto
dnevni in tedenski delovni čas
datum sklenitve pogodbe in datum začetka njene veljavnosti
funkcije, ki jih mora opravljati zaposleni
višino osnovne plače in drugih osebnih prejemkov
opredelitev odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe
"Pogodbe za zelo kratko trajanje", ki niso v pisni obliki, mora delodajalec še vedno sporočiti službi socialne varnosti, in sicer z uporabo elektronskega obrazca z zgoraj navedenimi informacijami (delovni zakonik, člen 142). Na splošno ni časovnega okvira za podpis pogodbe. Delovni zakonik ščiti delavce, ki nimajo jasnih pogodbenih razmer. Delavec, ki nima pisne in podpisane pogodbe, se lahko šteje za delavca za nedoločen čas.
Postopki odpusta in odpovedi
V skladu z delovnim zakonikom (340. člen) se lahko pogodba o zaposlitvi prekine zaradi poteka, preklica, odpovedi ali odpovedi. Načini odpusta vključujejo:
odpust z krivdo, ki jo je mogoče pripisati zaposlenemu
kolektivna odpoved
odpust zaradi izumrtja delovnega mesta
Odpust zaradi neprimernosti
Odpuščanje zaposlenega brez upravičenega razloga ali iz političnih ali ideoloških razlogov je prepovedano.
Delodajalec mora delavca obvestiti o odpovednem roku za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Starševski, porodniški in očetovski dopust
Starševski dopust je urejen v skladu z režimom začetnega starševskega dopusta (subsidio parental inicial), ki vključuje določbe za oba starša ter izključno za mater in očeta (zakonska uredba št. 91/2009 z dne 9. aprila, členi 11–15).
Zakonska ureditev dopusta
| Regime of initial parental leave (Decree Law 91/2009) | |
Overall maximum duration | 150 days (Article 12(1)) 150 + 30 = 180 days, in the case of shared leave (Article 12(2)) 150 + 30 + 90 = 270 days, in the case of extended leave (Article 16) |
Reimbursement | From 80% to 100% of the average daily wage remuneration declared to social security in the previous six months – does not apply to extended leave To be eligible for the initial parental allowance, the mother and/or the father must have six months’ affiliation in a social security system with registered remuneration. |
Who pays? | The public social security system is responsible for the payment. |
Legal basis | Decree Law 91/2009 of 9 April, Articles 11–16 (amended by Decree Law 70/2010 of 16 June, Decree Law 133/2012 of 27 June, Law 120/2015 of 1 September, Decree Law 53/2018 of 2 July and Law 90/2019 of 4 September) |
Initial parental leave – detailed provisions | |
Maximum duration | Initial parental leave is 120 or 150 consecutive days of leave. It is obligatory for the mother to take 42 days (six weeks) following the birth; the remaining period may be shared between the father and the mother by mutual agreement. The duration of the leave is extended by 30 days in the case of shared leave; each parent takes leave of 30 consecutive days or two periods of 15 consecutive days. Mothers have the option to take up to 30 days of initial parental leave before birth. It is obligatory for the father to take 20 working days of exclusive parental leave, of which five days must be taken consecutively immediately after birth and 15 days must be taken during the subsequent 42 days (six weeks). After this period, voluntary leave of five days, consecutive or not, may be taken by the father after the period referred to and during the initial parental leave of the mother. The initial parental benefit is extended by 30 days per child in the case of multiple births, besides the first one. In the case of multiple births, an extra two days for each child (besides the first one) are added to the father’s exclusive 20 compulsory days of parental leave. Extended parental leave (Article 16) may be granted to one parent or to both parents (alternately), up to a maximum period of three months (for each parent), provided that it takes places immediately after the initial parental benefit or after the extended parental benefit of the other parent. |
| Reimbursement | The parental leave benefit varies according to the option of the parental leave.
When the level of earnings is very low, the law provides a minimum amount of €11.81 per day, equal to 80% of one-thirtieth (representing one day) of the social support index (indexante dos apoios sociais; €443.20 per month in 2022). For the extended parental leave of three months, the benefit corresponds to a daily allowance of 25% of the average daily wage. When the level of earnings is very low, the law provides a minimum amount of €5.90 per day, equal to 40% of one-thirtieth of the social support index. |
Bolniška odsotnost
Pravica do plačanega bolniškega dopusta je podeljena z zakonom (uredba z zakonsko močjo št. 28/2004 z dne 4. februarja s spremembami, uvedenimi z uredbo z zakonsko močjo št. 146/2005 z dne 26. avgusta, zakonsko uredbo št. 302/2009 z dne 22. oktobra, zakonom št. 28/2011 z dne 16. junija, uredbo z zakonsko močjo št. 133/2012 z dne 27. junija in uredbo z zakonsko močjo št. 53/2018 z dne 2. julija) vsem zaposlenim osebam (zaposlenim in samozaposlenim) in delavcem, ki so zaradi poklicne bolezni začasno nezmožni za delo ali nesreča pri delu.
Da bi bili zaposleni, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, upravičeni do plačanega bolniškega dopusta, morajo najmanj šest mesecev (zaporednih ali ne) plačevati prispevke v sistem socialne varnosti (ali drug podoben sistem) in morajo delati najmanj 12 dni v prvih štirih mesecih zadnjih šestih mesecev pred boleznijo. Vendar ta pogoj ne velja za samozaposlene delavce ali pomorščake, ki so vključeni v prostovoljni sistem socialne varnosti: ti delavci morajo plačevati prispevke za socialno varnost do konca tretjega meseca pred nastopom nezmožnosti.
Nadomestilo se izplačuje od četrtega dne nezmožnosti za delo naprej (neplačana tridnevna čakalna doba) za zaposlene, od 11. dne nezmožnosti za delo naprej (neplačana 10-dnevna čakalna doba) v primeru samozaposlenih delavcev in od 31. dne nezmožnosti za delo za upravičence, ki so vključeni v prostovoljni sistem socialne varnosti.
Čakalna doba se ne uporablja v primeru (1) tuberkuloze, (2) hospitalizacije ali ambulantnega kirurškega zdravljenja v ustrezno pooblaščeni ustanovi in (3) bolezni, ki se začne v obdobju upravičenosti do starševske dajatve in traja dlje od tega obdobja.
To plačilo odobri država prek socialne varnosti. Znesek tega dodatka se izračuna kot odstotek plače delavca (ta plača se določi ob upoštevanju povprečne plače v prvih šestih mesecih zadnjih osmih mesecev pred izključitvijo nadomestila za bolezen, božič in dopust), vendar se ta odstotek razlikuje glede na trajanje dopusta in naravo bolezni.
Višina povprečne dnevne plače, ki jo krije nadomestilo za bolezen, se spreminja glede na trajanje nezmožnosti za delo: 55 % do 30 dni, 60 % za 31–90 dni, 70 % za 91–365 dni in 75 % za več kot 365 dni.
Najnižja stopnja izplačanih dajatev je določena na 30 % dnevnega zneska indeksa socialne podpore (443,20 EUR v letu 2022). Če je referenčni dohodek osebe nižji od indeksa socialne podpore, bo nadomestilo za bolezen enako referenčnemu dohodku. Dajatve ne smejo presegati referenčnega dohodka. Delovno razmerje se lahko prekine, ko je delavec na bolniškem dopustu (delovni zakonik).
Upokojitvena starost
Odlok 53/2021 z dne 10. marca je določil, da je običajna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2022 66 let in 7 mesecev.
Predčasno upokojitev je mogoče zahtevati, če je zavarovanec star najmanj 60 let in je plačeval prispevke 40 let, brez uporabe dejavnika trajnosti. Predčasna upokojitev se kaznuje v skladu s stopnjo, določeno z uredbo z zakonsko močjo št. 187/2007 z dne 10. maja, kakor je bila spremenjena z zakonsko uredbo 16-A/2021 z dne 25. februarja: 0,5 % na mesec pred starostjo za pridobitev pokojnine.
Oseba ne more dostopati do pokojnine pred 60. letom starosti. Osebna starost za dostop do starostne pokojnine se zniža za štiri mesece za vsako civilno leto prispevkov, ki jih je posameznik plačal nad 40-letno zahtevo; Vendar to znižanje ne more privesti do dostopa do starostne pokojnine pred dopolnjenim 60. letom starosti. Poleg tega dejavnik trajnosti ni vključen v izračun starostne upokojitvene starosti v okviru sheme prožnosti. V takih primerih upravičenci niso dvakrat kaznovani.
Za starejše delavce v dolgotrajni brezposelnosti obstaja posebna pot do upokojitve. Če se brezposelnost pojavi po 57. letu starosti, je upokojitev dovoljena brez kazni pri starosti 62 let. Če se brezposelnost pojavi med 52. in 56. letom starosti, je upokojitev dovoljena s kaznimi pri starosti 57 let. V slednjem primeru se kvalifikacijsko obdobje podaljša s 15 na 22 let zavarovanja.
Obstajajo posebni upokojitveni pogoji za ljudi z napornimi deli, kot so rudarji, pomorščaki v ribištvu, pomorski delavci trgovske mornarice, delavci obalne plovbe in obalnega ribištva, kontrolorji zračnega prometa, profesionalni klasični in sodobni plesalci ter vezilci z Madeire. Ti strokovnjaki lahko zaprosijo za predčasno upokojitev v okviru posebnih pogojev, določenih za vsako dejavnost v zvezi s starostjo in evidenco prispevkov, vendar morajo vedno upoštevati 15-letno (zaporedno ali ne) evidenco prispevkov za socialno varnost in v kateri koli drug sistem socialne zaščite, ki jim daje pravico do starostne pokojnine.
