Individualna delovna razmerja v Sloveniji

Zahteve glede pogodbe o zaposlitvi

V skladu z 21. členom Zakona o delovnih razmerjih se lahko pogodba o zaposlitvi sklene z osebami, ki so dopolnile 15 let. 22. člen tega zakona določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, določene v kolektivni pogodbi ali splošnih aktih delodajalca ali v skladu z zahtevo delodajalca in objavljeno v skladu z javnim obvestilom o prostem delovnem mestu, ki mora vsebovati zahteve za delovno mesto.

Delavci, mlajši od 18 let, ne smejo opravljati dela, ki bi lahko bila škodljiva ali nevarna. Pogodbo o zaposlitvi je treba izdati pred začetkom dela.

Postopki odpusta in odpovedi

Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2013 zajema postopke odpuščanja in odpovedi, vključno z obveznostmi delodajalca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti mora delodajalec dati odpoved pogodbe o zaposlitvi najpozneje v šestih mesecih po nastanku upravičenega razloga. V primeru kršitve mora delodajalec odpovedati najpozneje v 60 dneh po ugotovitvi upravičenega razloga in najpozneje v šestih mesecih od nastanka upravičenega razloga. Če ima kršitev delavca vse značilnosti kaznivega dejanja, lahko delodajalec obvesti o prenehanju pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od datuma, ko ugotovi kršitev za običajno odpoved pogodbe o zaposlitvi; To velja za celotno obdobje, v katerem se lahko zoper storilca začne kazenski pregon.

V primeru odpovedi zaradi kršitve delavca, ki ima vse značilnosti kaznivega dejanja, lahko delodajalec delavcu prepove opravljanje dela za čas trajanja postopka. V obdobju prepovedi opravljanja dela je delavec upravičen do nadomestila plače v višini polovice povprečne plače, ki jo je zaslužil v treh mesecih pred začetkom postopka odpovedi.

Starševski, porodniški in očetovski dopust

Mati ima pravico do porodniškega dopusta. Pod določenimi pogoji lahko to pravico uveljavlja tudi oče ali druga oseba. Mati običajno začne porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, kot ga določi ginekolog. Če mati takrat ne začne porodniškega dopusta, se neizkoriščenega dela porodniškega dopusta po otrokovem rojstvu ne sme izkoristiti, razen če je porod prezgodaj. Če mati na dan poroda ni začela porodniškega dopusta, se mora začeti na ta dan. Porodniški dopust traja 105 dni in ga je treba izkoristiti v enem bloku v obliki popolne odsotnosti z dela.

Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če mati umre, zapusti otroka, če ga pristojni zdravnik šteje za trajno ali začasno nezmožnega za samostojno življenje in delo ali če je mlajši od 18 let in ima status vajenca, učenca ali študenta. V zadnjem primeru mora mati dati soglasje, da oče izkoristi preostali porodniški dopust. Oče ima pravico do enakega zneska porodniškega dopusta kot mati, minus število dni, ki jih je mati že uporabila, kar bo vsaj 28 dni.

Oče ima pravico do očetovskega dopusta do 30 dni. Ta pravica ni prenosljiva. Oče mora v 6 mesecih po rojstvu otroka izrabiti vsaj 15 dni očetovskega dopusta v obliki odsotnosti z dela s polnim ali krajšim delovnim časom; Vzeti mora največ 15 dni v obliki polnega ali krajšega delovnega časa, preden otrok konča prvi razred osnovne šole. Očetje za ta dopust prejmejo nadomestilo v višini 100 % plače.

Starši imajo pravico do dopusta, da bi skrbeli za otroka za skupno obdobje 260 dni takoj po izteku porodniškega dopusta. Višina dodatka za varstvo otroka se določi na podlagi povprečne plače, ki jo je upravičenec prejel v preteklih 12 mesecih. Dodatek pa ne sme presegati 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji. Vsak starš ima pravico do 130 dni starševskega dopusta. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko vseh 130 dni starševskega dopusta prenese na mater.

Zakonska ureditev dopusta

Bolniška odsotnost

V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RSšt. 114/2023, mora delodajalec plačo izplačati iz lastnih sredstev v primerih, ko delavec zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 20 delovnih dni za individualne odsotnosti z dela nezmožen za delo, vendar ne več kot 80 delovnih dni v koledarskem letu. Če delavec zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu nezmože, mora delodajalec delavcu izplačati nadomestilo plače iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V primeru daljše odsotnosti z dela mora delodajalec plačati dodatno nadomestilo plače, ki se krije iz zdravstvenega zavarovanja. Če zakon ne določa drugače, je delavec upravičen do nadomestila plače v višini povprečne mesečne plače za delo s polnim delovnim časom v preteklih treh mesecih ali v obdobju, ko je delal v treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v preteklih treh mesecih ni delal in je prejemal nadomestilo plače za celotno obdobje, mora biti osnova za to nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v preteklih treh mesecih ni prejemal vsaj ene mesečne plače, je upravičen do nadomestila plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Znesek nadomestila plače ne sme presegati zneska plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal v tem obdobju.

V primeru odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, mora nadomestilo plače, ki ga krije delodajalec, znašati 80 % plače delavca v preteklem mesecu za delo s polnim delovnim časom.

Zavod za zdravstveno zavarovanje izplača nadomestilo od prvega dne odsotnosti delavca z dela, če:

• daruje živo tkivo ali organe v korist druge osebe

• trpi zaradi učinkov darovanja krvi

• mora skrbeti za ožjega družinskega člana

• ima zdravstveno stanje, ki zahteva izolacijo

• naroči zdravnik, da spremlja bolnika

• ima poškodbe, ki so bile utrpele v določenih okoliščinah

Osnova za izračun nadomestila je povprečna mesečna plača delavca za delo s polnim delovnim časom v preteklem letu.

Delovno razmerje delavca, čigar pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti in ki je po izteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti zaradi bolezni ali poškodbe, bi moralo prenehati na dan, ko se delavec vrne na delo ali se mora vrniti na delo, vendar najpozneje šest mesecev po izteku odpovednega roka.

Upokojitvena starost

Upokojitvena starost za moške in ženske je določena na 65 let ali 60 let, če so dopolnili 40 let delovne dobe. Upokojitvena starost za moške in ženske je bila izenačena s pokojninsko reformo, ki velja od 1. januarja 2013. Izenačitev upokojitvene starosti je bila dosežena postopoma v šestih letih.