Delo na daljavo

2 September 2022

Shutterstock image of man teleworking on laptop

Delo na daljavo je ureditev dela, pri katerem se delo izvaja zunaj privzetega kraja dela, ki je običajno v prostorih delodajalca, in sicer s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKTRead more

Delo na daljavo je ureditev dela, pri katerem se delo izvaja zunaj privzetega kraja dela, ki je običajno v prostorih delodajalca, in sicer s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Značilne lastnosti dela na daljavo so uporaba računalnikov in telekomunikacij za spremembo običajne lokacije dela, pogostost, s katero delavec dela zunaj prostorov delodajalca, in število krajev, kjer delavci delajo na daljavo (mobilnost).

Če upoštevamo mobilnost, lahko mobilno delo, ki temelji na IKT, opredelimo kot uporabo informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, na primer pametnih telefonov ter tabličnih, prenosnih in namiznih računalnikov, za delo, ki se izvaja zunaj prostorov delodajalca in je večinoma „neodvisno od lokacije“. Mobilno delo lahko obravnavamo kot različico dela na daljavo. Pri uporabi izraza mobilno delo, ki temelji na IKT, je poudarjeno to, da delavci delajo na različnih lokacijah in uporabljajo IKT za povezavo z računalniškimi sistemi podjetja v skupni rabi.

Različne ravni intenzivnosti ali pogostosti dela na daljavo/mobilnega dela, ki temelji na IKT (TICTM), in število krajev, kjer delajo posamezniki, imajo lahko različne posledice za delovne razmere.

Read less

Nedavne posodobitve

Telework still largely regulated at company level in Europe

Access to telework and working arrangements when working from home are still largely determined at company level in...

Delo na daljavo v EU: regulativni okviri in nedavne posodobitve

Namen tega poročila je pregled in analiza zakonodaje in kolektivnih pogajanj o delu na daljavo v 27 državah članicah in...

Do we really have the right to disconnect?

Telework has become a permanent feature of working life in Europe. While we’ve seen the benefits of more flexible ways...

Okvir EU

Top

IKT so korenito spremenile delo in življenje v 21. stoletju. Napredek na področju IKT je omogočil nove načine dela. Delo na daljavo in mobilno delo, ki temelji na IKT, sta postali sestavni del svežnja prožnih ureditev dela, katerega namen je posodobiti organizacijo dela.Read more

IKT so korenito spremenile delo in življenje v 21. stoletju. Napredek na področju IKT je omogočil nove načine dela. Delo na daljavo in mobilno delo, ki temelji na IKT, sta postali sestavni del svežnja prožnih ureditev dela, katerega namen je posodobiti organizacijo dela. Oblikovalci politik v številnih državah EU razpravljajo o hitrih spremembah načina dela in posrednih učinkih na druge vidike našega vsakodnevnega življenja, na primer organizacijo dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zdravje in dobro počutje.

Okvirni sporazum EU o delu na daljavo, ki so ga leta 2002 podpisali socialni partnerji na ravni EU, opredeljuje delo na daljavo in vzpostavlja splošni okvir za delovne razmere delavcev, ki delajo na daljavo, na evropski ravni. Njegov namen je doseči ravnotežje med prožnostjo in varnostjo delodajalcev in delavcev. Od takrat je tehnološki razvoj pomagal razširiti to ureditev dela in omogočiti višjo raven mobilnosti delavcev za delo na daljavo.

Junija 2020 so socialni partnerji na ravni EU podpisali okvirni sporazum o digitalizaciji, ki vsebuje ustrezne določbe o „načinih povezovanja in odklopa“, ki jih je treba izvesti na nacionalni ravni v skladu s posebnimi postopki in praksami upravljanja in dela v državah članicah.

Januarja 2021 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki poziva Evropsko komisijo, naj predlaga zakon, ki bi omogočal tistim, ki za delo uporabljajo digitalna orodja, da se odklopijo zunaj delovnega časa. Moral bi tudi določiti minimalne zahteve za delo na daljavo ter pojasniti delovne razmere, delovni čas in čas počitka.

Od začetka leta 2020 se številni delodajalci in zaposleni zaradi pandemije covida-19 odločajo samo še za delo na daljavo, to pa lahko spremeni način dela v prihodnje. Ta sprememba ponuja nove priložnosti za podjetja in pomaga delavcem ohraniti njihovo zaposlitev, vendar prinaša tudi izzive v zvezi z zdravjem ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, ki so povezani z brisanjem meja, dolgim delovnim časom in nenehno razpoložljivostjo.

Eurofoundova prizadevanja v zvezi z delom na daljavo so povezana s prednostno nalogo Komisije za obdobje 2019–2024 o Evropi, pripravljeni na digitalno dobo.

Read less

Raziskave

Top

Eurofound izvaja raziskave o delu na daljavo in mobilnem delu, ki temelji na IKT, v okviru svojih dejavnosti v zvezi z delovnimi razmerami in trajnostnim delom, med drugim v svoji raziskavi o novih oblikah zaposliteRead more

Eurofound izvaja raziskave o delu na daljavo in mobilnem delu, ki temelji na IKT, v okviru svojih dejavnosti v zvezi z delovnimi razmerami in trajnostnim delom, med drugim v svoji raziskavi o novih oblikah zaposlitev. Obravnavane teme vključujejo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, delovni čas, delovne razmere in pravico do odklopa ter vpliv pandemije covida-19 na način dela.

Vpliv na zaposlitvene in delovne razmere

Eurofound je z analizo dela na daljavo in mobilnega dela, ki temelji na IKT, proučil, kako prožnost delovnega časa in samostojnosti delavcev vpliva na zaposlitev in delovne razmere v digitalni dobi, ter se zlasti posvetil temu, kako to vpliva na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja , zdravje, uspešnost in zaposlitvene možnosti. Uporabljal je podatke iz Eurofoundove evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS) in drugih raziskav.

Eurofound je z Mednarodno organizacijo dela (ILO) v skupni raziskavi proučil vpliv dela na daljavo in mobilnega dela, ki temelji na IKT, na različnih lokacijah (doma, v pisarni ali na drugi lokaciji) na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, pri čemer je prav tako uporabljal podatke EWCS. Tudi mobilno delo, ki temelji na IKT, je ena od več novih oblik zaposlitev, ki se uveljavljajo v EU in jih proučuje Eurofound.

Delo na daljavo in covid-19

Eurofoundova edinstvena e-raziskava Življenje, delo in covid-19 predstavlja vpliv sprememb, ki so se zgodile med pandemijo, na življenja ljudi, da bi oblikovalcem politik pomagala načrtovati odziv na krizo. Izvedena je bila v več krogih v letih 2020 in 2021 ter omogoča primerjavo izzivov, ki so se pojavili v različnih obdobjih življenja med pandemijo. Številna vprašanja obravnavajo zlasti delovne razmere ljudi, njihovo raven dela na daljavo med pandemijo bolezni COVID-19, izkušnje z delom od doma ter vpliv na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Pravica do odklopa

Izzivi presegajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja: brisanje meja, nenehna povezljivost in dolg delovni čas lahko povzročijo težave za duševno in fizično dobro počutje delavcev. Zaradi eksponentne rasti dela na daljavo zaradi pandemije covida-19 so ukrepi, povezani s pravico do odklopa, pomembnejši kot kdaj prej. Eurofound je leta 2021 na podlagi študije primera raziskal izvajanje in vpliv pravice do odklopa na ravni delovnega mesta.

Celotnega vpliva pandemije še ne moremo predvideti, vendar bi covid-19 lahko trajno spremenil delo na daljavo in mobilno delo, ki temelji na IKT, v EU in drugod.

Read less

Ključni rezultati iz preteklih let

Show more (12)

Ključna sporočila

Top
  • Delo na daljavo se vse bolj uveljavlja v vseh državah EU, saj je na začetku pandemije covida-19 več kot tretjina zaposlenih začela delati na daljavo, med njimi so mnogi imeli malo izkušenj s takim načinom dela ali pa so bili brez predhodnih izkušenj.
  • Raziskava delovne sile Evropske unije (EU-LFS) razlikuje med delavci, ki „redno“ delajo od doma, in tistimi, ki to počnejo „občasno“. Obseg dela na daljavo se je leta 2020 povečal zaradi povečanja števila ljudi, ki redno delajo od doma. Pred pandemijo je bilo občasno delo od doma pogostejše v večini držav in leta 2020 je obseg takega dela ostal na podobni ravni kot leta 2019. Leta 2020 je redno delo od doma postalo pogostejša ureditev.
  • Večina delavcev v EU dolgoročno raje dela od doma večkrat na teden. 
  • Za delavce, ki delajo na daljavo od doma, je dvakrat verjetneje, da bodo presegli omejitev 48-urnega delovnega časa, kot za delavce v prostorih delodajalca, poleg tega je zanje precej verjetneje, da bodo delali v svojem prostem času.
  • Zaradi povečanja obsega dela na daljavo smo postali pozornejši na brisanje meja med delom in zasebnim življenjem. Vlade in socialni partnerji bodo morali nujno uvesti pobude za „pravico do odklopa“ ali podobne pobude, da bi preprečili, da bi bil velik del delavcev izpostavljen tveganju fizične in čustvene izčrpanosti.
  • Po prehodu na delo na daljavo med pandemijo bodo hibridne ureditve dela, ki so bile najpogostejše pred pandemijo, spet postale prevladujoča oblika dela na daljavo.
  • Socialni partnerji in oblikovalci politik bi si morali prizadevati, da se v vse pravne okvire ali sporazume vključijo določbe, ki urejajo izzive v zvezi z delovnim časom, zdravjem in varnostjo ali dostopom do opreme in njeno uporabo.
Read less

Publikacije in podatki

Top

Spodnje rubrike zagotavljajo dostop do številnih publikacij, podatkov in tekočih dejavnosti v zvezi s to temo. 

  • Publikacije (86)
  • Podatki
  • Tekoče dejavnosti (3)

Podatki

Tekoče dejavnosti

Na tem področju se nadaljujejo raziskave glede številnih tem, navedenih spodaj s povezavami do prihodnjih, kmalu objavljenih naslovov.