Mladi

7 December 2022

Mladi je izraz, s katerim opisujemo obdobje med otroštvom in odraslostjo. Čeprav gre za zelo spreminjajočo se opredelitev, se uporablja tudi v političnem smislu za sklicevanje na posebne starostne skupRead more

Mladi je izraz, s katerim opisujemo obdobje med otroštvom in odraslostjo. Čeprav gre za zelo spreminjajočo se opredelitev, se uporablja tudi v političnem smislu za sklicevanje na posebne starostne skupine. Ključen cilj za Evropo in Eurofound je zagotavljanje dobrih pogojev za odraščanje, učenje in delo mladih, čeprav je ta cilj povezan s posebnimi izzivi. V politiki na ravni EU že vrsto let velik poudarek namenjajo mladim, danes pa to velja še toliko bolj. 

Read less

Nedavne posodobitve

Risk of depression runs high as Europe and its neighbours struggle with cost-of-living crisis

Two-thirds of respondents from the EU and 10 neighbouring countries reported difficulties making ends meet in the fifth...

Living, working and COVID-19 in the European Union and 10 EU neighbouring countries

The Living, working and COVID-19 survey, first launched by Eurofound in early 2020, aims to capture the wide-ranging...

European Employment and Social Rights Forum - The social dimension of the green transition

On 16 and 17 November 2022, the Directorate-General for Employment, Social Affairs and Inclusion of the European...

Okvir EU

Top

Zaposlovanje mladih in vprašanja, ki jih zadevajo, ostajajo pomemben del politične agende EU, pri čemer obstaja velika zaskrbljenost, da bodo mladi med glavnimi žrtvami socialnih in ekonomskih posledic krize zaradi covida-19Read more

Zaposlovanje mladih in vprašanja, ki jih zadevajo, ostajajo pomemben del politične agende EU, pri čemer obstaja velika zaskrbljenost, da bodo mladi med glavnimi žrtvami socialnih in ekonomskih posledic krize zaradi covida-19. Da se ne bi ponovila zgodba prejšnje recesije, ko so bili najbolj prizadeti prav mladi, je Evropska komisija kot konkreten instrument politike za obravnavanje zaposlitvenih in socialnih posledic pandemije covida-19 predlagala okrepljeno jamstvo za mlade. Cilj tega je zagotoviti, da vsi mladi, mlajši od 30 let, v štirih mesecih po začetku brezposelnosti ali zaključku formalnega izobraževanja prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.

Ta pobuda temelji na prejšnjih ukrepih na evropski ravni. Sporočilo Komisije iz leta 2016 z naslovom Vlaganje v mlade v Evropi je bilo namenjeno podpori mladim v obliki svežnja za mlade. Namen svežnja je omogočati boljše možnosti za zaposlovanje prek jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih iz leta 2013, boljše možnosti za izobraževanje in usposabljanje ter boljše možnosti za solidarnost, učno mobilnost in vključevanje mladih.

Zadnja strategija EU za mlade (2019–2027), sprejeta 26. novembra 2018, kot del tega prizadevanja določa okvir za sodelovanje z državami članicami v zvezi z njihovimi politikami za mlade. Dejavnosti so razdeljene na tri glavna področja ukrepanja, ki jih povzemajo tri besede: angažiranje, povezovanje in opolnomočenje.

Komisija je januarja 2020 predstavila sporočilo z naslovom Močna socialna Evropa za pravičen prehod. Tako je bilo mogoče sprejeti akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, ki znova poudarja zavezanost EU na področju jamstva za mlade.

Komisija je julija 2020, ko se je izkazalo, da mladi spadajo med skupine, ki so jih hude socialne in ekonomske posledice ter omejitveni ukrepi zaradi pandemije covida-19 najbolj prizadeli, sprejela sveženj za podpiranje zaposlovanja mladih, ki temelji na štirih stebrih, da bi zagotovili „most do delovnih mest“ za naslednjo generacijo. Tako je predstavila predlog priporočila Sveta z naslovom Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade, ki bi nadomestil priporočilo iz leta 2013. Ta pobuda je povezana s potrebami podjetij po zagotavljanju potrebnih znanj in spretnosti, zlasti za zeleni ter digitalni prehod. V okviru te pobude se je razširila starostna skupina oseb, ki jih zajema jamstvo za mlade, in sicer s 15 do 24 let na 15 do 29 let. Sveženj vključuje tudi predlog o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, nov zagon za vajeništva ter dodatne ukrepe za podpiranje zaposlovanja mladih.

V akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, ki ga je Evropska komisija predlagala marca 2021 in mu je sledila izjava v okviru socialnega vrha v Portu iz maja 2021, so bili uvedeni novi, ambiciozni cilji za mlade, kot so znižanje deleža mladih, starih od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), z 12,6 % (2019) na 9 % do leta 2030.

Delo Eurofounda na področju mladinskih vprašanj je povezano s prednostno nalogo Komisije za obdobje 2019–2024, tj. gospodarstvom za ljudi, in je zelo pomembno.

Read less

Raziskave

Top

Youth infographic
Infografika

Eurofound je opravil veliko dela na področju mladinskih vprašanj, povezanih z zaposlovanjem, kakovostjo življenja in socialno kohezijo. Ob upoštevanju gospodarske in socialne krize, ki je nastopila po pandemiji covida-19, se raziskave še naprej osredotočajo na vprašanja, ki vplivajo na mlade na več tematskih področjih, zlasti na področju zaposlovanja in trgov dela, življenjskih razmer in kakovosti življenja ter dostopa do javnih storitev.

Covid-19 in njegov vpliv na mlade

Edinstvena spletna anketa Eurofounda Življenje, delo in covid-19 proučuje vpliv pandemije na življenje ljudi, tudi mladih, da bi oblikovalcem politik pomagali pripraviti odgovor na krizo. Potekala je več krogih in omogoča primerjavo izzivov, s katerimi se mladi med pandemijo srečujejo v različnih obdobjih življenja.

Eurofound je na podlagi te ankete analiziral vpliv pandemije covida-19 na mlade v EU z vidika zaposlovanja, ekonomskega položaja, socialne izključenosti, duševnega dobrega počutja in zaupanja v institucije. Tako je pridobil pregled ukrepov politik, sprejetih za zmanjšanje ekonomskega in socialnega vpliva pandemije na mlade.

Kriza v obdobju 2008–2013 in delovna mesta

Stopnja brezposelnosti v EU se je po krizi med letoma 2008 in 2013 močno povečala in je med osebami, starimi od 15 do 29 let, dosegla 20 %, v posameznih državah članicah pa je bila celo višja. Brezposelnost mladih se je zaradi jamstva za mlade in drugih ukrepov v zadnjih letih sicer zmanjšala ter leta 2019 končno dosegla ravni pred krizo. Vendar še vedno ni jasno, kje je mogoče najti zaposlitev in kako je mogoče pomagati mladim, zlasti tistim, ki že dolgo niso vključeni na trg dela. Okrepljeno jamstvo za mlade bo ključno pri odzivanju na krizo zaradi covida-19 in preprečevanju ponovnega izjemnega porasta brezposelnosti mladih. Raziskave Eurofounda obsežno prispevajo k razvoju politike mladih in obravnavajo naslednje tematike:

  • dolgotrajno brezposelni mladi,
  • zagonska podpora za mlade,
  • podjetništvo mladih v Evropi,
  • evidentiranje tranzicije mladih v Evropi,
  • mladi in delo ter smernice politike, namenjene izboljšanju tega vidika življenja za mlade,
  • pomoč mladim delavcem med krizo ter prispevki socialnih partnerjev in javnih organov,
  • izkušnje z jamstvom za mlade na Finskem in Švedskem,
  • mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

Raziskava je bila pred kratkim prilagojena tako, da bi proučili tudi učinke pandemije covida-19 na mlade v Evropi.

Populacija mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), in izključenost

Države članice se od leta 2008 poleg visoke stopnje brezposelnosti spopadajo tudi z nesorazmernim vplivom recesije na mlade, mlajše od 30 let, tudi na bolj izobražene. Število mladih, starih od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je po letu 2008 hitro naraslo, vendar je leta 2014 spet začelo upadati in se leta 2018 vrnilo na ravni pred krizo. Pa vendar so te stopnje v nekaterih državah članicah, zlasti v Italiji in Grčiji, ostale visoke. Eurofound si prizadeva razumeti ekonomske in socialne posledice izključitve mladih s trga dela ter iz izobraževanja.

Raziskava vpliva pandemije covida-19 na mlade se je osredotočila na njihov ekonomski in socialni položaj, zlasti tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na začetku pandemije. V njej je bilo predstavljeno, kako so bili mladi v obdobju 2007–2020 udeleženi na trgu dela, ter obravnavano, katere so tiste značilnostih in raznolikosti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

Nekateri mladi se spopadajo s posebnimi težavami pri zaposlovanju: na primer, pri invalidih in tistih z drugimi zdravstvenimi težavami je možnost, da ne bodo zaposleni, se ne bodo izobraževali ali usposabljali, za 40 % večja kot pri drugih. Politika aktivnega vključevanja se šteje za najprimernejšo za obravnavanje teh težav. Eurofound je analiziral politiko aktivnega vključevanja za mlade invalidne osebe ali mlade z zdravstvenimi težavami v enajstih državah članicah EU.

Mladinska razsežnost v Eurofoundovih raziskavah

Mladinska razsežnost je pomembna na številnih področjih Eurofoundovih raziskav, tudi v njegovih anketah.

Spletna anketa Življenje, delo in covid-19, ki je bila leta 2020 in 2021 izvedena v več krogih, raziskuje vpliv pandemije na različne starostne skupine. Med teme, ki vplivajo na mlade, spadajo izguba in negotovost zaposlitve, duševno dobro počutje, socialna izključenost ter optimizem glede prihodnosti, izkušnje s spletnim izobraževanjem, zaupanje v institucije in dostop do javnih storitev. Ugotovitve kažejo, da so mladi znova močno prizadeti zaradi socialnih in ekonomskih posledic še ene krize.

V evropski raziskavi o kakovosti življenja (EQLS) iz leta 2016 so bile ugotovljene pomembne razlike med starostnimi skupinami v zvezi s kakovostjo življenja, socialno vključenostjo, kakovostjo družbe in dostopom do javnih storitev. Podatki iz raziskave EQLS so bili uporabljeni tudi za pripravo povzetka politike o socialnem položaju mladih v Evropi.

V evropski raziskavi o delovnih razmerah (EWCS) iz leta 2010 je bilo ugotovljeno, da se nekateri vidiki delovnih razmer mladih delavcev (mlajših od 25 let) znatno razlikujejo od tistih pri starejših delavcih. Podatki iz raziskave EWCS iz leta 2015 so pokazali, da razlike v znanjih in spretnostih med mladimi in starejšimi delavci postopoma izginjajo.

V Eurofoundovi spletni anketi Življenje, delo in covid-19 so bila uporabljena različna vprašanja iz raziskav EQLS in EWCS, ki so bila po potrebi prilagojena tej anketi.

Read less

Ključna sporočila

Top
  • Mladi so zaradi vse večje brezposelnosti od leta 2008 utrpeli velike ekonomske in socialne posledice. Gospodarska izguba EU, ker tako veliko število mladih ni vključenih na trg dela ali v izobraževanje, naj bi predvidoma znašala več kot 153 milijard EUR na leto.
  • Kriza iz obdobja 2008–2013 je pokazala, da so mladi občutljivejši na gospodarsko recesijo od drugih starostnih skupin. Brezposelnost mladih je v številnih državah članicah EU presegla 40 %, delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, pa še nikoli ni bil višji, tj. 16 % celotnega prebivalstva EU, starega od 15 do 29 let.
  • Mladi so bili kljub prizadevanjem politik EU in držav članic po finančni krizi iz leta 2008, da bi jih podprli, med krizo zaradi covida-19 tudi najbolj prizadeti zaradi izgube delovnih mest. Mladi so prevladovali v sektorjih, ki so jih pandemične omejitve najbolj prizadele, in obstajala je večja verjetnost, da imajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas in zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pri čemer je 12 % mladih, starih od 18 do 29 let, ki so sodelovali v najmanj dveh krogih spletne ankete Življenje, delo in covid-19, navedlo, da so izgubili službo, z brezposelnostjo pa se je soočalo tudi 12 % študentov.
  • Pri brezposelnih ali nedejavnih mladih je obstala največja verjetnost med vsemi skupinami, da bodo med pandemijo doživljali negotove stanovanjske razmere (spomladi 2021 je bilo takih 17 %), poročali pa so tudi, da se težko preživljajo (43 %) ter nimajo prihrankov (39 %); vendar je dobra polovica mladih navedla, da živi pri starših, kar jim je zagotovilo določeno stopnjo varnosti. Če mladi ne morejo dejavno sodelovati v izobraževanju in na trgu dela, obstaja veliko tveganje dolgoročnega neudejstvovanja, kar bi imelo resne posledice za njihovo prihodnost in prihodnost družbe.
  • Kriza zaradi pandemije covida-19 je nesorazmerno vplivala na zadovoljstvo mladih z življenjem in duševno dobro počutje v primerjavi s starejšimi skupinami. Stanje se je med pomladjo in poletjem 2020, ko je prišlo do sproščanja omejitvenih ukrepov, izboljšalo, vendar je spomladi 2021 z vrnitvijo omejitev ter zaprtij šol doseglo najnižjo točko, kar je prispevalo k manjšemu zadovoljstvu z življenjem in slabšemu duševnemu počutju, pri čemer je skoraj dve tretjini mladih ogrožala depresija.
  • Tudi zaupanje mladih v institucije na splošno je ostalo večje kot pri drugih skupinah, čeprav jih je na področju duševnega zdravja in zaposlovanja kriza zaradi covida-19 najbolj prizadela. Za oblikovalce politik bo pomembno, da izkoristijo ta socialni kapital in zagotovijo, da naložbe v mlade ostanejo prednostna naloga politične agende EU.
  • Da bi podprli mlade med pandemijo, so bili uvedeni raznoliki ukrepi. Ti vključujejo okrepljeno evropsko jamstvo za mlade, nacionalne pobude, da bi se mladi izobraževali še naprej, ter ukrepe za odpravljanje ovir za obstoječo finančno podporo in socialno zaščito za mlade, vendar so bili številni odzivi politik začasni. Da bi zagotovili večjo odpornost med prihodnjimi krizami, bodo morali oblikovalci politik prednost nujno dati dolgoročnim ukrepom za mlade, kot so trajne izboljšave dostopa do zaposlitve in vajeništev ter ukrepi za večjo varnost delovnih mest.
Read less

Publikacije in podatki

Top

Spodnje rubrike zagotavljajo dostop do številnih publikacij, podatkov in tekočih dejavnosti v zvezi s to temo. 

  • Publikacije (167)
  • Podatki
  • Ongoing work (1)

Podatki

Spodaj je povezava do podatkov, povezanih s to temo.

Ongoing work

Na tem področju se nadaljujejo raziskave glede številnih tem, navedenih spodaj s povezavami do prihodnjih, kmalu objavljenih naslovov.

Intergenerational dynamics over time

Publication April 2023