Delo za otroke je pomembno: pregled zagotavljanja storitev in delovne sile v Evropi

To poročilo vsebuje pregled stanja storitev, ki so ključne za boj proti revščini otrok in spodbujanje dobrega počutja otrok. Analizirane storitve so zdravstveno varstvo, izobraževanje ter predšolska vzgoja in varstvo. Poleg teh storitev se analizira tudi stanje na področju prehrane in stanovanj, ki sta del evropskega jamstva za otroke.

Ljudje, ki delajo z otroki, so bistvenega pomena za zagotavljanje dostopnosti visokokakovostnih storitev, kar je cilj evropskega jamstva za otroke in drugih političnih pobud EU, kot je evropski izobraževalni prostor. Delavci v predšolski vzgoji in varstvu, izobraževanju in zdravstvenem varstvu so ključni poroki evropskega jamstva za otroke. Poročilo zato obravnava njihove delovne pogoje in kako jih je mogoče izboljšati; Preučuje tudi, kako je mogoče izboljšati zaposlovanje in zadrževanje.

Politični okvir

Pomen storitev za otroke je bil ponovno poudarjen v deklaraciji iz La Hulpeja o prihodnosti evropskega stebra socialnih pravic. V izjavi je bilo poudarjeno, da je treba doseči prenovljene barcelonske cilje na področju predšolske varstva, in opozorila na pomen vlaganja v splošno dostopno, cenovno dostopno in visokokakovostno otroško varstvo, vključno z zagotavljanjem profesionalizacije delovne sile in pravičnih delovnih pogojev. Navedel je tudi, da je bistvenega pomena nadaljnje izvajanje in krepitev evropskega jamstva za otroke, skupaj z izboljšanjem njegovega spremljanja. Kot je navedeno v Kompasu konkurenčnosti za EU, je dostop do cenovno dostopnega in visokokakovostnega otroškega varstva ključnega pomena za povečanje udeležbe na trgu dela in produktivnosti.

V političnih usmeritvah za obdobje 2024–2029 je navedeno, da bo Evropska komisija okrepila evropsko jamstvo za otroke. Te smernice predvidevajo nov akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in prvo strategijo EU za boj proti revščini. Poleg tega bo to poročilo podprlo tudi doseganje meril uspešnosti, določenih v evropskem izobraževalnem prostoru.

Ključne ugotovitve

• Trendi revščine otrok sčasoma napredujejo v smeri doseganja ciljev, določenih na ravni EU. Leta 2024 je odstotek otrok v EU-27, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, znašal 24,1 %. To je zmanjšanje v primerjavi z letom 2015, čeprav so se razmere od leta 2020 do leta 2024 vsako leto poslabšale. To je v nasprotju s stopnjo AROPE za celotno prebivalstvo, ki se je od leta 2021 zmanjšala in je leta 2024 znašala 20,9 %.

• Udeležba v predšolski vzgoji in varstvu se je sčasoma povečala. Leta 2024 je več kot tretjina (39,2 %) otrok, mlajših od treh let, sodelovala v formalnem otroškem varstvu.

• Podatki kažejo napredek na področju stanovanj, razlike med državami članicami EU pa se zmanjšujejo. Kljub temu je vrzel med otroki, ki so AROPE in tistimi, ki niso, še vedno opazna, pri čemer je za slednje skoraj 10-krat manj verjetno, da bodo živeli v gospodinjstvu, ki se sooča s preobremenjenimi stanovanjskimi stroški.

• Duševno zdravje otrok se je v obdobju pred pandemijo COVID-19 nekoliko poslabšalo, nato pa se je med letoma 2018 in 2022 močno zmanjšalo, zlasti med mladimi najstniki. Sčasoma so se povečale tudi neizpolnjene potrebe po zdravstvenem varstvu.

• Uspešnost v izobraževanju je eno od področij, ki jih je pandemija najbolj prizadela, saj se rezultati zmanjšujejo in povečujejo razlike. Poleg tega se stopnje zgodnjega opuščanja šolanja povečujejo, tudi če se upošteva stopnja urbanizacije in ekonomsko stanje gospodinjstva. Ženske z dolžnostmi otroškega varstva imajo najvišjo stopnjo osipa.

• Na zdravstveni sektor negativno vplivajo negotovi delovni pogoji, kot je slabo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaradi dolgega in nesocialnega delovnega časa. Slaba kakovost dela je zelo razširjena, z nadpovprečno stopnjo intenzivnosti dela v kombinaciji s povišanimi stopnjami čustvenih zahtev, ki vodijo v izgorelost.

• Visoka stopnja mobilnosti delovne sile zdravstvenih delavcev omogoča, da se pomanjkanje delovne sile v nekaterih državah odpravi na račun bega možganov in povečanega pomanjkanja delovne sile v drugih državah (zlasti v vzhodni in južni Evropi).

• Neskladje med zahtevano ravnjo spretnosti in tistimi, ki jih zagotavljajo zdravstveni delavci, je še posebej očitno zaradi pomanjkanja znanja in spretnosti, potrebnih za reševanje težav z duševnim zdravjem.

• Osebje za varstvo otrok in predšolska vzgoja in varstvo v večini držav prejemajo plače v višini približno minimalne plače. Precej pogoste so tudi začasne pogodbe s krajšim delovnim časom in pogodbe samo za določen čas. Na splošno so delovni pogoji, plače in poklicne možnosti v sektorju slabši od tistih učiteljev osnovnih šol, zato se mnogi delavci odločijo za spremembo poklica.

• Izobraževalni sektor ima stopnjo izčrpavanja v obliki črke U: novo usposobljeni učitelji odidejo po nekaj letih, učitelji, starejši od 50 let, pa se predčasno upokojijo. Višja je tudi stopnja fluktuacije učiteljev v šolah z visokim deležem prikrajšanih učencev, primanjkuje pa usposabljanja in virov v zvezi z delom z otroki s posebnimi potrebami.

• Karierno napredovanje in napredovanje v izobraževalnem sektorju se pogosto išče z opustitvijo poučevanja in prevzemom vlog v vodstvu šole ali izobraževalni upravi. To povzroča nadaljnje pomanjkanje na področju poučevanja.

Kazalci pravilnika

• Javni izdatki za izobraževanje so bistvenega pomena. Obnovljena prizadevanja v zvezi s financiranjem in politikami izobraževanja bi morala slediti ambicioznemu programu, ki v središče postavlja visokokakovostno izobraževanje in dobro počutje.

• Kljub napredku med državami članicami še vedno obstajajo velike razlike med socialno-ekonomskimi skupinami, zlasti na področju stanovanj. Zmanjšanje razlik je bistvenega pomena za zagotovitev, da si lahko vsi otroci privoščijo dobro izobrazbo in dobre življenjske pogoje.

• Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da so nekatera gospodinjstva morda finančno bolj nestabilna, kar lahko kaskadno vpliva na komunalne storitve in zaostala plačila v hišah. Energijska revščina in revščina hrane sta še vedno pomembni temi, ki ju je treba obravnavati, da bi zagotovili zdravje otrok.

• Obstaja priložnost, da izkoristimo sredstva in podporo, ki sta na voljo v okviru evropskega jamstva za otroke, evropskega izobraževalnega prostora in akcijskega načrta EU o pomanjkanju delovne sile in znanj in spretnosti, da bi izboljšali delovne pogoje in možnosti usposabljanja tistih, ki zagotavljajo storitve za otroke.

• Podobno bi bilo treba s prihodnjim pregledom teh in drugih političnih pobud EU (npr. novega akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic) povečati financiranje, podporo in spremljanje v zvezi z delovnimi pogoji in možnostmi usposabljanja v storitvah za otroke, da bi te cilje politike dosegli do leta 2030. Spremljanje je mogoče izboljšati z uporabo podatkov iz evropske raziskave o delovnih razmerah in evropskega pregleda delovnih mest.

• Zgornje točke so pomembne tudi za pobude na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Številne javne politike se osredotočajo na "storitve" na splošno. To lahko vključuje enkratne naložbe v vzpostavitev infrastrukture, medtem ko delovna sila potrebuje stalno financiranje in podporo. Zato je pomembno, da se to izrecno prizna v političnih pobudah in dodeli dovolj sredstev.