&w=3840&q=90)
Nega
Oskrba je lahko opredeljena kot zagotavljanje tistega, kar je potrebno za zdravje, blaginjo, vzdrževanje in zaščito nekoga ali nečesa. Vključuje izobraževanje in oskrbo zgodnjega otroštva, dolgotrajno oskrbo starejših oseb ali oseb z invalidnostjo ter zdravstveno oskrbo. Za razumevanje posledic oskrbe je vredno razlikovati med prejemniki oskrbe in osebami z odgovornostmi za oskrbo (skrbniki). Pomembno je tudi razlikovati med oskrbo kot plačanim ali neplačanim delom in neformalno oskrbo, ki jo zagotavljajo družina in prijatelji. Zagotavljanje storitev oskrbe je ključni del socialne zaščite, saj izboljšuje kakovost življenja ter dostop do izobraževanja in zaposlitve za državljane EU.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Premoščanje vrzeli: Neenakosti pri dostopu do izobraževanja in oskrbe v zgodnjem otroštvu
Čeprav sta bila predšolska vzgoja in varstvo (ECEC) v središču številnih nedavnih pobud EU, obstaja tveganje, da nekateri otroci ostanejo zapostavljeni. Ta članek obravnava stopnje udeležbe v ECEC in želi preučiti, kako lahko otroci, ogroženi zaradi revščine ali socialne izključenosti, dostopajo do tega pomembnega dela izobraževalnega sistema.Paths towards independent living and social inclusion in Europe for people with a disability - Background paper
This background paper looks at the EU policy context regarding deinstitutionalisation for people with long-term care needs, analyses trends and outlines strategies supporting independent living.Ocenjevanje napredka pri zagotavljanju storitev za otroke po vsej Evropski uniji
To poročilo ponuja pregled nedavnih sprememb politik EU glede otroške revščine, prekomerne obremenitve s stroški stanovanj in zgodnjega odhoda iz šole. Prav tako preučuje ukrepe za izboljšanje dostopa do zdravstvene oskrbe ter predšolskega izobraževanja in oskrbe. Poročilo izpostavlja primere uspešnih pristopov in področij, ki jih je treba izboljšati, ter ponuja poglobljeno analizo izbranih držav članic za prepoznavanje dejavnikov, ki oblikujejo izvajanje politik.Raziskave Eurofounda se osredotočajo na vrsto tem, povezanih z oskrbo. Te vključujejo delo in skrb, pobude za podporo neformalnim skrbnikom, ki opravljajo plačano delo, pa tudi tistim, ki niso, povečano potrebo po dolgotrajni oskrbi, zgodnje otroško izobraževanje in varstvo (ECEC) ter dostop do javnih storitev.
Izboljšan dostop do kakovostnega in cenovno dostopnega predšolskega izobraževanja in oskrbe (ECEC) ter oskrbe starejših lahko pomaga olajšati cilje Evropske komisije za povečanje zaposlenosti, zlasti udeležbe žensk in starejših delavcev na trgu dela. Evropski steber socialnih pravic močno poudarja oskrbo, najprej pravico do enakih možnosti in dostopa do trga dela. Ta se osredotoča na pravico staršev in tistih z odgovornostmi za skrb do boljšega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, z ustreznimi dopusti in prilagodljivimi delovnimi ureditvami ter dostopom do storitev oskrbe. Na področju socialne zaščite in vključevanja poudarja pravico otrok do cenovno dostopnega predšolskega izobraževanja in kakovostne oskrbe. Poudarja pravico do pravočasnega dostopa do cenovno dostopne in kakovostne zdravstvene oskrbe. Prav tako poudarja pravico vseh do dostopnih dolgoročnih in kakovostnih storitev oskrbe, zlasti oskrbe na domu in storitev v skupnosti.
Evropsko otroško jamstvo, sprejeto junija 2021, si prizadeva zagotoviti, da ima vsak otrok v Evropi, ki je ogrožen zaradi revščine ali socialne izključenosti, dostop do najosnovnejših pravic, kot sta zdravstvo in izobraževanje. Priporočilo Sveta o visokokakovostnih sistemih predšolskega izobraževanja in varstva, sprejeto maja 2019, si prizadeva podpreti države članice pri izboljšanju dostopa in kakovosti njihovih storitev. Eurofound sodeluje v tematski delovni skupini kot del te pobude. Sprejeta junija 2019, nova direktiva o ravnovesju med delom in zasebnim življenjem za starše in skrbnike si prizadeva povečati udeležbo žensk na trgu dela ter uporabo družinsko povezanega dopusta in prilagodljivih delovnih ureditev.
7. septembra 2022 je Evropska komisija predstavila novo Evropsko strategijo oskrbe kot del svojega delovnega programa 2022 za zagotavljanje 'kakovostnih, cenovno dostopnih in dostopnih storitev' po vsej EU.
Evropska komisija: Evropski steber socialnih pravicopens in new tab
Evropska komisija: Evropska otroška garancijaopens in new tab
Evropska komisija: Priporočilo Sveta o visokokakovostnih sistemih predšolskega izobraževanja in varstvaopens in new tab
Evropska komisija: Evropska strategija oskrbe za negovalce in prejemnike oskrbeopens in new tab
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
25 October 2024
Paths towards independent living and social inclusion in Europe
Increasing emphasis on independent living and social inclusion is driving deinstitutionalisation – the shift away from a reliance on residential institutions towards family- and community-based settings for the provision of care and services. The aim is to ensure that people at risk of marginalisation have opportunities to participate fully in society and to exercise their personal rights and freedoms. An institutional culture that gives rise to social isolation and loss of autonomy can be present in any care setting, but it is commonplace in long-stay residential institutions such as children’s homes and nursing homes. Although deinstitutionalisation strategies have been adopted across the EU, shortcomings are apparent. This report presents evidence on changes in the extent of institutional living in the EU over time, as well as information on national deinstitutionalisation strategies and practices. It includes two person-centred case studies that illustrate the benefits of deinstitutionalisation and greater social inclusion and the challenges encountered in efforts towards these goals.
European Child Guarantee monitor
20 September 2023
Guaranteeing access to services for children in the EU
The European Child Guarantee was established in 2021 to ensure that children in need have access to a set of key services. This policy brief analyses trends and disparities in children’s access to early childhood education and care, education, healthcare, nutrition and housing. This is done using a convergence analysis, which tracks whether Member States are improving in respect of specific performance indicators and whether disparities between them are expanding or narrowing. The analysis, where possible, also looks at the differences between urban and rural areas and between children living in households with different levels of income and risk of social exclusion. The indicators chosen for analysis highlight the links between the Guarantee, the European Semester and the Social Scoreboard.
6 July 2022
Fifth round of the Living, working and COVID-19 e-survey: Living in a new era of uncertainty
The fifth round of Eurofound's e-survey, fielded from 25 March to 2 May 2022, sheds light on the social and economic situation of people across Europe two years after COVID-19 was first detected on the European continent. It also explores the reality of living in a new era of uncertainty caused by the war in Ukraine, inflation, and rising energy prices.
The findings of the e-survey reveal the heavy toll of the pandemic, with respondents reporting lower trust in institutions than at the start of the pandemic, poorer mental well-being, a rise in the level of unmet healthcare needs and an increase in the number of households experiencing energy poverty.
28 January 2022
COVID-19 and older people: Impact on their lives, support and care
This report captures the impact of the COVID-19 crisis on the quality of life of older citizens, including the impact on their well-being, finances, employment and social inclusion. It explores the effects on the use of care services and older people’s reliance on other support. The report presents policy measures that have been implemented in EU Member States to support older people along all of the above-mentioned dimensions. These include measures to support independent living and schemes to support the labour market integration of older people or to prevent unemployment, all of which play a role in the quality of life of older citizens.
30 September 2021
COVID-19: A turning point for upward convergence in health and healthcare in the EU?
The impact of COVID-19 has moved public health up the EU social policy agenda. As the EU directs its efforts towards establishing a European Health Union to guard against future health crises, this policy brief examines the extent to which the EU achieved upward convergence in terms of health and healthcare outcomes, as well as health expenditures and delivery, prior to the pandemic. It also examines convergence patterns in infections and deaths from COVID-19 and in the mitigating measures adopted by the EU and national governments.
The findings indicate that, from 2008 to 2019, the health of EU citizens improved overall, and Member States converged in health outcomes, but disparities in government expenditures and delivery of health services continued to widen. Against this background, the COVID-19 pandemic caused further divergence, with death and infection tolls varying greatly across countries. The policy brief stresses that a European Health Union would ideally not only reinforce the crisis preparedness of the EU but also ultimately enable convergence in health and healthcare indicators across its Member States.
28 January 2021
Education, healthcare and housing: How access changed for children and families in 2020
The COVID-19 pandemic has had a dramatic impact on the accessibility of health, education and care services for all Europeans. This is also the case for children, who in several countries have seen their schools closed and replaced with remote learning. They have been affected, too, by the pandemic’s negative impact on their families’ access to healthcare and their mental health. Many families have also experienced rising housing insecurity. The Child Guarantee aims to ensure access to these resources for children in need.
Over 2020, Eurofound gathered wide-ranging data on Europeans’ lives during the pandemic. Based on this data, this policy brief documents changes in the accessibility of education, healthcare and housing in the EU27 between 2018–2019 and the summer of 2020, so that these developments can be taken into account when designing policy responses and mitigating measures.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Daniel Molinuevo
Senior research managerDaniel Molinuevo je vodja raziskav v enoti za socialne politike, ki se je Eurofoundu pridružil leta 2010. Njegove raziskave na področju zdravstvenega in socialnega varstva so se osredotočile na kakovost in dostopnost storitev, njihovo digitalno preobrazbo in delovne pogoje zaposlenih. Njegovo delo je bilo osredotočeno predvsem na storitve za otroke, tako v Eurofoundu kot pri UNICEF-u, kjer je leta 2021 podprl izvajanje evropskega jamstva za otroke. Študiral je sociologijo v Salamanci v Španiji in na Humboldtovi univerzi v Berlinu. Magistriral je iz evropskih političnih in upravnih študij na College of Europe v Bruggeju in magistriral iz evropske socialne politike na London School of Economics, kjer je delal tudi kot raziskovalec.
Hans Dubois
Senior research managerHans Dubois je višji vodja raziskav v enoti za socialne politike pri Eurofoundu. Njegove raziskovalne teme vključujejo stanovanja, prekomerno zadolženost, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, socialne ugodnosti, upokojitev in kakovost življenja v lokalnem okolju. Preden se je pridružil Eurofoundu, je bil docent na Univerzi Kozminski (Varšava). Doktoriral je iz poslovne administracije in menedžmenta na Univerzi Bocconi (Milano), potem ko je delal kot raziskovalec na Evropskem observatoriju za zdravstvene sisteme in politike (Madrid).
Sanna Nivakoski
Research officerSanna Nivakoski je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu. Njene raziskave se osredotočajo na strukturo gospodinjstev, samostojno življenje, stanovanja, enakost spolov in neplačano oskrbo. Preden se je leta 2021 pridružila Eurofoundu, je delala kot podoktorska raziskovalka na Geary Institute for Public Policy pri University College Dublin, Inštitutu za ekonomske in socialne raziskave v Dublinu ter Kraljevem kolegiju kirurgov na Irskem. Delala je na številnih raziskovalnih področjih mikroekonomije, vključno z dohodki in premoženjem v pokojnini, varčevanjem za pokojnino, medgeneracijskimi prenosi in finančnim vplivom vdovstva. Sanna je doktorirala iz ekonomije s Trinity College Dublin.
Marianna Baggio
Research officerMarianna Baggio je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu, kjer dela na vidikih Evropske raziskave kakovosti življenja (EQLS), enakosti spolov, zeleni tranziciji in digitalnem življenju Evropejcev, vključno z vplivom umetne inteligence izven delovnega okolja. Preden se je pridružila Eurofoundu, je delala kot analitičarka politik v Centru za kompetence za vedenjske vpoglede pri Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije. Delala je kot postdoktorandka na Univerzi Vita-Salute San Raffaele (Milano) in Univerzi v Trentu. Prav tako prinaša obsežne izkušnje iz prejšnje vloge kot uradnica za družbeno odgovornost podjetij (CSR) v Južni Afriki. Marianna ima doktorat iz ekonomije in menedžmenta z Univerze v Trentu, specializirano za vedenjsko ekonomijo.
Claudia Peroni
Temporary research support officerClaudia Peroni dela kot pomočnica za orodja za spremljanje in podatkovne operacije v enoti za socialne politike pri Eurofoundu, prej pa je delala kot raziskovalna podporna uslužbenka znotraj ekipe. Njena glavna pozornost je na področju stanovanj in sektorja oskrbe. Preden se je pridružila Eurofoundu, je delala v organizacijah civilne družbe v Italiji in na Cipru. Claudia ima magisterij iz mednarodnih odnosov z Univerze v Bologni in doktorat iz sociologije s Trinity College Dublin.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
