Sindikalni postopki in spori v Avstriji

S pravnega vidika niso določena jasna načela za presojo zakonitosti in posledic sporov, na tem področju pa ni sodne prakse vrhovnega sodišča. Legitimnost stavk kot oblike sindikalne akcije (Kampfmittel) zaposlenih je treba sklepati tudi iz pravnih določb, ki zagotavljajo nepristranskost države. Kljub temu ta legitimnost velja le za stavke, ki jih zaposleni dojemajo kot kolektivno dejanje (Gesamtaktion). Na splošno to vključuje kakršno koli obliko kontradiktornega spopada glede plač ali drugih pogojev za zaposlitev med posameznimi delodajalci ali organizacijami delodajalcev na eni strani in sindikati ali skupinami delavcev na drugi strani. Oblike industrijskih akcij, ki se uporabljajo v takih sporih, vključujejo stavke, izprtja in bojkote. V primeru stavke se v pravni teoriji razlikuje med gospodarsko stavko (wirtschaftlicher Streik), politično stavko (politischer Streik), neuradno stavko (wilder Streik), selektivno stavko (Schwerpunktstreik), simbolično stavko, ki se uporablja kot opozorilo (Warnstreik), in delno stavko (Teilstreik). V primeru izprtja se razlikuje med ofenzivnim izprtjem, ki sproži spor (Angriffsaussperrung), in obrambnim izprtjem kot odziv na napad (Abwehraussperrung). Vendar je treba opozoriti, da je zaradi tako malo delovnih sporov v Avstriji celo strokovni pristop v bistvu teoretičen.

Med letoma 2011 in 2014 je prišlo do manjših stavk (od katerih je bila največja v letu 2011), od leta 2015 do leta 2017 pa stavk (kot je bilo tudi med letoma 2005 in 2010). Od leta 2018 se stavke pojavljajo vsako leto. Največji je bil leta 2018, ko je sodelovalo 37.923 zaposlenih in 71.468 izgubljenih ur. Leta 2021 je bilo v stavke vključenih 5,032 ljudi, kar je prispevalo k 11,368 uram, izgubljenim zaradi industrijskih akcij.

Razvoj industrijskih ukrepov, 2011–2021

Virov : WKÖ, 2023; ÖGB, brez datuma

Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov

Na ravni podjetja mora svet delavcev v okviru svojih pravic do soodločanja v socialnih zadevah sodelovati pri urejanju vseh socialnih zadev v podjetju; pri nekaterih zadevah ima svet pravico do "enakopravnosti" – to je soodločanja z delodajalci – za druge pa lahko pozove svet za mediacijo in arbitražo (Schlichtungsstelle), če dogovora z delodajalcem ni mogoče doseči. Ta odbor, ki ga sestavlja enako število predstavnikov socialnih partnerjev in sodnik, ki zagotavlja nevtralen nadzor, ustanovi pristojno sodišče za delo in socialno varnost. Odbor je zadolžen za sklenitev sporazuma med strankami o zadevni zadevi in, če ne uspe, odločitev o zadevi.

Individualni mehanizmi za reševanje sporov

V Avstriji so posamezni delovnopravni in delovnopravni spori v pristojnosti rednih sodišč. V primerjavi s temi posebnimi mehanizmi pristojnosti alternativne metode reševanja sporov niso pomembna značilnost pravnega sistema države za individualno reševanje sporov. Do neke mere je to lahko posledica izrazito "korporativistične" strukture odnosov med delodajalci in delojemalci v državi. V primeru posameznega delovno-delovnega spora se zadevni delavec – zlasti če v njegovem podjetju ni sveta delavcev – običajno obrne na ustrezen sindikat (če je član) ali na delovno zbornico (Arbeiterkammer, AK) (članstvo v njem je obvezno za vse zaposlene v zasebnem sektorju), da pridobi informacije, svetovanje in pomoč v pravnih postopkih. V večini posameznih delovnih sporov poskuša posredovati AK ali sindikat (tako, da stopi v stik z delodajalcem), da bi se izognili formalnim sodnim sporom pred sodišči.

Uporaba mehanizmov alternativnega reševanja sporov

Uradni podatki o uporabi mehanizmov alternativnega reševanja sporov (glej prejšnji razdelek) niso na voljo. AK objavlja letno poročilo o uspešnosti, v katerem poroča o številu in vrstah posvetovanj, ki jih je opravila za svoje člane, ter o finančnih sredstvih, ki bi jih lahko izterjala za svoje člane v sodnih in izvensodnih postopkih.