Ozadje za Bolgarijo

Med letoma 2012 in 2022 je Bolgarija zabeležila močno rast bruto domačega proizvoda v višini 42,49 %, kar je precej nad povprečjem EU, ki znaša 15,29 %. Od leta 2012 do leta 2022 se je brezposelnost v Belgiji zmanjšala za 9 odstotnih točk, leta 2022 pa je ostala pod povprečjem EU, ki je znašalo 6,2 %. Čeprav se je brezposelnost mladih (brezposelnost med mlajšimi do 25 let) zmanjševala, je leta 2022 znašala 10,7 % in je bila še vedno višja od skupne stopnje brezposelnosti v višini 4,3 %. Stopnja zaposlenosti se je v obravnavanih 10 letih povečala, in sicer s 67 % v letu 2012 na 73,6 % v letu 2022. Zaposlenost oseb, starih 15–24 let, se je med letoma 2012 in 2022 zmanjšala za 7,4 odstotne točke.

Med glavnimi izzivi, s katerimi sta se bolgarsko gospodarstvo in trg dela soočala med letoma 2012 in 2022, sta bila obvladovanje pandemije in inflacije ter zmanjševanje neenakosti. Do sredine leta 2021 se je poslovno ozračje izboljševalo zaradi vladne politike in ukrepov, ki so bili izvedeni za omejitev učinkov COVID-19. Vendar se je bolgarsko gospodarstvo v juniju in decembru 2021 spopadalo z znatnim zvišanjem cen energije in novim valom COVID-19. Zaradi zaostritve vojne v Ukrajini se je povečala verjetnost stagflacije, saj je proizvodnja zaradi višjih cen energije dražja in nekonkurenčna, zunanji trgi pa so se zmanjšali. Bolgarija je v letu 2021 že drugo leto zapored zabeležila zmanjšanje števila delovno aktivnih in povečanje brezposelnosti (Inštitut za ekonomske raziskave, Bolgarska akademija znanosti, 2022).

Delovni zakonik (Кодекс на труда) ureja delovna razmerja med delavci in delodajalci, odnose med delodajalci in delojemalci, kolektivna pogajanja in nadzor skladnosti z delovnimi predpisi.

Leta 2022 so bile spremembe delovnega zakonika (izvedene z zakonom št. 217 z dne 5. avgusta 2022 o spremembi in dopolnitvi delovnega zakonika) namenjene spodbujanju varnosti in predvidljivosti delovnih razmerij ter izboljšanju možnosti usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti, z izvajanjem Direktive (EU) 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU in Direktive (EU) 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev (KPMG Bolgarija, 2022).

Zastopanost zaposlenih in kolektivna pogajanja ter merila za nacionalno zastopanost socialnih partnerjev ureja delovni zakonik. Zakon o reševanju kolektivnih delovnih sporov (CLD) obravnava reševanje sporov med delavci in delodajalci o vprašanjih, povezanih z delom in socialnim zavarovanjem ter življenjskim standardom. Sedanji pogoji za vzpostavitev zastopanja delodajalcev in delavcev prek organizacij so določeni z odlokom (Uredba Sveta ministrov št. 152 z dne 11. julija 2003).

Generalni inšpektorat za delo ima splošen nadzor nad spoštovanjem delovne zakonodaje v vseh gospodarskih sektorjih. Inšpektorat je del Ministrstva za delo in socialno politiko. Delovanje nacionalnega sistema inšpekcije dela določa Zakon o inšpekciji dela (2009).

Bolgarski sistem odnosov med delodajalci in delojemalci je decentraliziran in deluje prek različnih tristranskih struktur za nacionalni in sektorski socialni dialog ter organov za kolektivna pogajanja na sektorski, industrijski, podjetniški in teritorialni ravni (sveti za socialno sodelovanje v občinah). Nacionalno tristransko sodelovanje poteka v okviru Nacionalnega sveta za tristransko sodelovanje (NTCC) od leta 1993 in Ekonomsko-socialnega sveta od leta 2001, poteka pa tudi prek različnih tristranskih upravnih in nadzornih organov v okviru uprave za zaposlovanje in socialno varnost. Tristransko industrijsko sodelovanje je organizirano tudi prek (pod)industrijskih svetov pod okriljem zadevnih ministrstev (v približno 50 svetih). Čeprav sta se gostota sindikatov in vpliv kolektivnih pogajanj od leta 1990 zmanjšala, je pokritost s kolektivnimi pogajanji še vedno precejšnja v več panogah in podjetjih (Kirov, 2019). Junija 2020 je bil podpisan nacionalni tristranski sporazum, ki je šele četrti te vrste v 30 letih prehoda. Zajema ukrepe na petih področjih: poslovno okolje in gospodarstvo; energija; evropski zeleni dogovor; demografija, izobraževanje, trg dela in delovne migracije; in politike socialne zaščite (Dimitrov, 2021).

Od leta 2011 socialni dialog in odnosi med delodajalci in delojemalci v Bolgariji delujejo v zapletenem političnem in gospodarskem ozračju in se nadaljujejo kljub temu, da vlada pri sprejemanju odločitev nacionalnega pomena ne upošteva tripartizma. Med delodajalci, sindikati in javnimi organi so na primer prišlo do napetosti glede delovanja NTCC v zvezi z zakonodajnimi spremembami, povezanimi z delom, pokojninsko reformo, povišanjem minimalne plače ter bolgarskim načrtom za okrevanje in odpornost.

V obdobju 2020–2021 so socialni partnerji dejavno podpirali ukrepe in socialni dialog v zvezi s COVID-19 in begunsko krizo zaradi vojne v Ukrajini.

Za spopadanje s številnimi izzivi, ki jih prinaša pandemija (Dimitrov, 2021), so Konfederacija neodvisnih sindikatov Bolgarije (CITUB) in tri organizacije delodajalcev – Konfederacija delodajalcev in industrijalcev v Bolgariji (CEIBG), Bolgarsko industrijsko združenje (BIA) in Bolgarsko združenje industrijskega kapitala (BICA) – sprožile podpis dvostranskih memorandumov socialnih partnerjev za preprečevanje COVID-19, ohranjanje delovnih mest in prilagajanje znanj in spretnosti delovne sile digitaliziranemu svetu dela. Vključene industrije/sektorji so kemična industrija, rudarstvo, metalurgija, strojništvo in elektroindustrija, energetika, oskrba z vodo in kanalizacija, gradbeništvo, tekstil in oblačila, živilska industrija, pivovarstvo, kmetijstvo in kultura.

V obdobju 2020–2021 so socialni partnerji aktivno sodelovali v razpravah z vlado o oblikovanju gospodarskih in socialnih ukrepov, povezanih s COVID-19, in njihovi trajnosti ter o mnenjih o zakonodajnih spremembah in osnutkih zakonov. Med razpravami o spremembi delovnega zakonika je prišlo do napetosti med organizacijami delodajalcev in delavcev v zvezi s povprečjenjem delovnega časa, ureditvami dežurstva in dežurstva ter nadurami ter zvišanjem minimalne zakonsko določene plače in socialno-ekonomskimi ukrepi zaradi inflacije. Končna različica nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost je tudi predmet napetosti med socialnimi partnerji in vlado. Po podatkih CITUB (Atanasov, 2023) načrt vsebuje bistvene spremembe (na primer 40-odstotno zmanjšanje emisij energije do leta 2026), o katerih se ni razpravljalo s socialnimi partnerji ali širše javno posvetovanje.