Individualna delovna razmerja v Bolgariji

Profil države poklicnega življenja za Bolgarijo

Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja v Bolgariji. Njen cilj je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah, akterjih in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.

To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.

Ta razdelek se osredotoča na delovno razmerje – od začetka do prenehanja – med posameznim delavcem in delodajalcem, ki zajema pogodbo o zaposlitvi, pravice in obveznosti, postopke odpuščanja in odpovedi ter zakonske ureditve glede bolniškega dopusta in upokojitve.

Published: November 2024

"Individualna delovna razmerja" se nanaša na razmerje med posameznim delavcem in njegovim delodajalcem. Ta odnos oblikujejo pravna ureditev in rezultati pogajanj socialnih partnerjev o pogojih. Ta oddelek obravnava začetek in prenehanje delovnega razmerja ter pravice in obveznosti v Bolgariji.

Zahteve glede pogodbe o zaposlitvi

Začetek delovnega razmerja je treba zaznamovati s podpisom pisne pogodbe o zaposlitvi (delovni zakonik, 61. člen).

Najnižja delovna starost je 18 let. Za osebe, stare 16 ali 17 let, mora pogodbo o zaposlitvi odobriti Generalni inšpektorat za delo. Za delovno dovoljenje za mladoletno osebo (mlajšo od 18 let) je treba zaprositi pri Generalnem inšpektoratu za delo. Formalne zahteve (dokumenti in potrdila) za sklenitev delovnega razmerja so navedene v uredbi št. 4 (SG št. 44 z dne 25. maja 1993, spremenjena in dopolnjena SG 99 z dne 12. decembra 2017) in se nanašajo na dokumente, potrebne za sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

Pogodbo o zaposlitvi je treba izdati pred začetkom delovnega razmerja. Delodajalec ali pooblaščena oseba mora v treh dneh od sklenitve ali spremembe pogodbe o zaposlitvi in v sedmih dneh po prenehanju njene pogodbe o tem obvestiti pristojni teritorialni direktorat Nacionalne agencije za prihodke. Delodajalec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi zaposlenega obvesti o posebnih obveznostih, ki izhajajo iz njegovega delovnega mesta ali opravljenega dela.

Kratkoročne pogodbe o zaposlitvi za kratkoročna sezonska dela v kmetijstvu so bile julija 2015 uvedene v delovni zakonik (člen 114a:1), zlasti za vsakodnevno sezonsko kmetijsko delo, kot se dogovorita delavec in prijavljeni kmet, za delo, ki se ne šteje za delovne izkušnje.

Postopki odpusta in odpovedi

Delovni zakonik omogoča sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka in brez nadomestila (Zakonik o delovnih razmerjih, člen 325:1, točka 1), odpoved, ki jo delavec sproži z odpovednim rokom (člen 326:2, točka 1), odpoved, ki jo sproži delodajalec med poskusno dobo (člen 71:1), odpoved, ki jo sproži delodajalec z dogovorjenim nadomestilom (člen 331) in odpuščanje delovnih mest. Razlog za prenehanje delovnega razmerja je lahko potek dogovorjenega obdobja ali dokončanje dela, določenega v pogodbi (delovni zakonik, člen 325:4). Pogodba o zaposlitvi se lahko prekine tudi, če je treba delovno mesto prerazporediti na nekoga, ki ima pravico do zaposlitve, na primer na primer nekoga, ki se vrača s starševskega dopusta, ali če delavec ne more opravljati dodeljenega dela zaradi bolezni, ki ima za posledico trajno invalidnost, ali zaradi zdravstvenih kontraindikacij na podlagi sklepa strokovne zdravniške komisije. Vendar odpoved ni dovoljena na podlagi tega zadnjega merila, če ima delodajalec drugo delo, ki ustreza zdravju zaposlenega, in ga je zaposleni pripravljen sprejeti.

Nekatere kategorije delavcev so zaščitene pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (Zakonik o delovnih razmerjih, člen 333), kot so matere otrok, mlajših od treh let, prerazporejeni delavci, delavci, ki trpijo za boleznijo, ki jo določi minister za zdravje, delavci, ki so začeli z dovoljenim dopustom, delavci, ki so izvoljeni predstavniki delavcev, zaposleni, ki so izvoljeni za zastopanje delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu, in zaposleni, ki so člani posebnega pogajalskega telesa evropskega sveta delavcev ali predstavniškega telesa v evropskem trgovinskem ali zadružnem sektorju pri opravljanju njegovih funkcij.

Starševski, porodniški in očetovski dopust

Izračun nadomestila za porodniški dopust se je spremenil 1. januarja 2015 z uvedbo zakona o proračunu državne socialne varnosti za leto 2015. Nadomestilo za porodniški dopust se izračuna na podlagi 90 % povprečnega dohodka za 24 koledarskih mesecev pred začetkom porodniškega dopusta (18 mesecev pred 1. januarjem 2015). Ljudje, ki so upravičeni do teh prispevkov, morajo imeti 12-mesečno skupno zavarovalno evidenco za to tveganje socialne varnosti.

Nacionalni inštitut za socialno varnost (NSSI) objavlja četrtletne in letne podatke o kratkoročnih denarnih dajatvah, vključno s porodniškim in očetovskim / starševskim dopustom. Podatki o dopustu za očete se zbirajo od leta 2008. Uporaba se objavi le kot razmerje med številom dajatev (na osebo na mesec) za moške in ženske. Najnovejši podatki (2019) kažejo zmanjšanje očetovskih dajatev po rahlem povečanju v letih 2015 in 2016. To je lahko zato, ker so dajatve za porodniški in očetovski dopust za vzgojo otroka 380 BGN na mesec, moški pa imajo še vedno na splošno višje plače kot ženske, zaradi česar je bolj logično, da ženska vzgaja otroka.

Število dodatkov za varstvo otrok po spolu, 2012–2021

	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020	2021
Number of childcare benefits*	91,678	86,463	85,420	88,212	90,773	92,048	92,976	92,569	87,833	86,083
Women	90,547	85,370	84,246	87,011	89,623	90,933	92,037	91,750	87,098	85,356
Men	1,131	1,093	1,174	1,201	1,150	1,115	939	819	735	727
Women (% of total)	98.8	98.6	98.6	98.6	98.7	98.8	99.0	99.1	99.2	99.2
Men (% of total)	1.2	1.4	1.4	1.4	1.3	1.2	1.0	0.9	0.8	0.8

Opomba: * Podatki se nanašajo na število oseb, ki prejemajo plačane dajatve Nacionalnega zavoda za socialno varnost za starševstvo otroka do dveh let.

Vir: NSSI, 2021a.

Zakonska ureditev dopusta

Maternity leave
Maximum duration	410 calendar days, of which 45 days should be taken before the child’s birth. The father, instead of the mother, could use the remainder of the 410 days parental leave with the consent of the mother after the child is over six months of age
Reimbursement	90% of the average gross salary or the average daily insurance contribution on which contributions are paid or payable to insurance; or, for self-employed people, fully paid insurance contributions for a period of 24 calendar months (as of 2015)
Who pays?	Social security contributions are paid by the employer and the insured person to the General Illness and Maternity Fund (ratio of 60/40). Maternity leave compensation is paid by the fund
Legal basis	Labour Code, Social Security Code
Parental leave
Maximum duration	Leave for children up to two years old (two years and six months for every additional child). It can be transferred to the father, grandmother or grandfather
Reimbursement	The cash benefit for raising a child up to two years is fixed annually in the state budget. For 2022, it was fixed at BGN 650 (January–March 2022; €332), then increased to BGN 710 (April–December 2022; €363)
Who pays?	Social Security Fund
Legal basis	Labour Code, Social Security Code
Paternity leave
Maximum duration	(1) Where the mother and the father are married or living in the same household, the father of a newborn child acquires the right to use 15 calendar days of leave immediately after the birth of the baby and leaving the hospital (2) The father can use the rest of the 410 days of parental leave with the consent of the mother after the child is over six months
Reimbursement	(1) 90% of the average gross wage or average daily contributory income for up to 15 calendar days if there are 12 months of social security contributions (2) 90% of the average gross salary
Who pays?	Social Security Fund
Legal basis	Labour Code, Social Security Code

Bolniška odsotnost

V skladu s členoma 40:5 in 41 zakonika o socialni varnosti je splošno načelo za osebe, zavarovane za splošno bolezen in materinstvo, da se dnevna denarna dajatev za začasno invalidnost zaradi bolezni izračuna na 80 % povprečne bruto plače. Za začasno invalidnost zaradi nesreče ali poklicne bolezni se izračuna na 90 % povprečne bruto plače ali povprečnega dnevnega dohodka iz zavarovanja, od katerega so bili plačani ali se plačujejo prispevki za socialno varnost.

Za prve tri dni začasne nezmožnosti zavarovanec (delodajalec) zavarovancu izplača 70 % povprečne dnevne bruto plače za mesec, v katerem je nastala začasna invalidnost, vendar ne manj kot 70 % dogovorjene povprečne dnevne plače.

Če splošna bolezen, poklicna bolezen ali nesreča pri delu nastopi 30 koledarskih dni po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ali prispevkov za socialno varnost, se lahko odškodnina izplača za začasno invalidnost, vendar ne dlje kot 30 koledarskih dni (člen 42(3) zakonika o socialni varnosti).

Upokojitvena starost

Pogoji za upokojitev na podlagi prispevkov za socialno varnost in starosti so urejeni v zakoniku o socialni varnosti (člen 68(1) in (2), ki velja od leta 2000). Upokojitvena starost je 60 let in 10 mesecev za ženske ter 63 let in 10 mesecev za moške, pri čemer je pokojninska doba 35 let in 2 meseca za ženske ter 38 let in 2 meseca za moške.

Od 31. decembra 2016 se bo upokojitvena starost zvišala od prvega dne vsakega koledarskega leta, kot sledi.

Do 31. decembra 2029 se bo upokojitvena starost žensk vsako koledarsko leto zvišala za dva meseca; od 1. januarja 2030 se bo za vsako koledarsko leto povečala za tri mesece do starosti 65 let.
Do 31. decembra 2017 se bo upokojitvena starost moških vsako koledarsko leto zvišala za dva meseca; od 1. januarja 2018 se bo za vsako koledarsko leto podaljševalo za en mesec, do 65. leta starosti.

Od 31. decembra 2016 se delovna doba pokojninske dobe v skladu s členom 68 zakonika o socialni varnosti (navedeno zgoraj) od prvega dne vsakega koledarskega leta poveča za dva meseca, do dolžine pokojninske dobe 37 let za ženske in 40 let za moške. Po 31. decembru 2037 je upokojitvena starost povezana s povečanjem povprečne pričakovane življenjske dobe.

Osebe, ki niso upravičene do pokojnine po zgoraj navedenih določbah, so bile pred 31. decembrom 2016 upravičene do pokojnine pri starosti 65 let in 10 mesecev za ženske in moške, če so imele najmanj 15 let dejanske pokojninske dobe. Od 31. decembra 2016 se bo starost od prvega dne vsakega koledarskega leta zvišala za dva meseca do 67. leta starosti. Leta 2021 se je utež enega leta plačevanja prispevkov v pokojninski formuli povečala z 1.169% na 1.35%. Od 1. julija 2019 se ta odstotek uporablja (za vsako leto delovne dobe) pri izračunu zneska pokojnine za delovno dobo in starost ter drugih pokojnin iz delovne dobe, dodeljenih z začetnim datumom po 31. decembru 2018 (člen 70 zakonika o socialni varnosti).