Industrijski postopki in spori v Bolgariji

Zakon o kolektivnem reševanju delovnih sporov je pravni okvir, ki določa "pravico do stavke". Glavna vrsta industrijske akcije je "aktivna stavka" (ефективна стачка), med katero zaposleni ne delajo. Takšen ukrep se lahko organizira, če sprava, arbitraža ali pogajanja niso bila uspešna. Med stavko morajo biti zaposleni prisotni na lokaciji delodajalca v svojem rednem delovnem času. Druga oblika je "simbolična stavka" (символична стачка), ki vključuje običajno delo ob nošenju ali postavljanju ustreznih znakov, protestnih plakatov, trakov, značk ali drugih ustreznih simbolov. Tovrstno stavko lahko uporabijo tudi zdravstveni delavci ali policija; Zakon prepoveduje aktivne stavke v takih sektorjih.

Za Bolgarijo ni na voljo uradnih nacionalnih virov podatkov o industrijskih ukrepih.

NICA vodi svoj register CLD, ki ni reprezentativen. Za obdobje 2010–2021 je bilo opredeljenih skupno 152 CLD, od tega 148 v podjetjih in 4 na občinski ravni. V času spora je bilo v podjetjih s CLD zaposlenih 401.110 ljudi. V obdobju 2010–2021 je bil največji delež vprašanj, ki so bila predmet direktive CLD, povezan z zamudami pri izplačilu plač (59) in zvišanjem plač (58), sledila pa so vprašanja, povezana s prestrukturiranjem in/ali zaposlovanjem (48) ter zdravjem in varnostjo pri delu (40).

Število CLD, ki jih je registrirala NICA, je bilo 15 v letu 2012 in 13 v letu 2017 v primerjavi s 7 v letu 2021. V okviru CLD v državi je bilo leta 2015 organiziranih devet učinkovitih stavk. Leta 2017 je bilo pet učinkovitih stavk, leta 2021 pa tri (NICA, 2021, str. 20). V 40 % primerov so bile učinkovite stavke posledica neizpolnjevanja kolektivne pogodbe. V 55% je bil razlog neuspeh pri doseganju dogovora, zavrnitev pogajanj pa je bila vzrok za 5% učinkovitih stavk.

Registrirani CLD, 2012–2021

Viri: NICA, 2016, 2017, 2019, 2021b.

Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov

V skladu z zakonom o reševanju kolektivnih delovnih sporov se CLD rešujejo z neposrednimi pogajanji med delavci in delodajalci ali med njihovimi predstavniki v postopku, ki ga prosto določijo pogajalske strani. Stavke so prepovedane (člen 16) na ministrstvu za obrambo; ministrstvo za notranje zadeve; sodni, tožilski in preiskovalni organi; državna obveščevalna agencija; in Služba za nacionalno varnost.

Če dogovor ni dosežen ali ena od strank zavrne pogajanja, lahko vsaka od strank zaprosi za pomoč pri reševanju spora z mediacijo in/ali prostovoljno arbitražo sindikatov in organizacij delodajalcev in/ali NICA.

Individualni mehanizmi za reševanje sporov

V skladu z delovnim zakonikom (357. člen) potekajo delovni spori med zaposlenimi in delodajalci o nastanku, obstoju, izvajanju in prenehanju delovnega razmerja ter o izvajanju kolektivnih pogodb in dolžini delovnih izkušenj. Takšni spori bi se lahko nanašali na pravo (zahtevke za pravice do dela), zakonodajo, kolektivne pogodbe ali pravice in obveznosti iz individualnih sporazumov. Te posamezne spore obravnavajo sodišča. Ker v Bolgariji ni delovnih sodišč, so za take zadeve pristojna civilna sodišča, v nekaterih od teh zadev pa so pristojna upravna sodišča. Sindikati in njihove podružnice lahko (delovni zakonik, sprememba od leta 2016) zastopajo zaposlene na njihovo zahtevo pred sodiščem.

Obstajajo tudi nepravni spori v interesu. Ti so povezani z določitvijo predvidenih pravic in obveznosti. Takšen individualni spor bi se lahko rešil med delodajalcem in zaposlenim. Če dogovora ni mogoče doseči, mora spor rešiti sodišče.

Uporaba mehanizmov alternativnega reševanja sporov

Mehanizem alternativnega reševanja sporov izvaja NICA. Praviloma sta stranki v zadnjih letih reševali spore med seboj s pomočjo lastnih vrhovnih struktur, ne da bi uporabili zunanjo pomoč NICA.

Za obdobje 2010–2021 je NICA registrirala skupno 152 CLD v 97 podjetjih in 3 občinah. NICA je sprožila sedem arbitražnih postopkov v skladu s členom 14(3) Zakona o reševanju kolektivnih delovnih sporov (določitev minimalnih aktivnosti med učinkovito stavko). V obdobju 2010–2011 je bilo največ CLD: 85 % vseh CLD v opazovanem obdobju.

Leta 2015 je NICA registrirala en spravni postopek in en arbitražni postopek. Spravni postopek je bil končan, ker ni bil dosežen dogovor med strankama v sporu. Arbitražni postopek je bil posledica nedosegljivega dogovora z delodajalcem, zaradi česar se je izognil organizaciji učinkovite stavke. Leta 2015 je NICA organizirala en postopek mediacije CLD, ki je bil nerešen zaradi nesoglasja med strankami spora. Podatkov za leto 2016 ni. Leta 2017 NICA ni bila vložena nobena zahteva za spravo in arbitražo.

Poroča se, da je eden glavnih razlogov za nizko arbitražno dejavnost zavrnitev ene od strank, da začne pogajanja. Po podatkih vodstva NICA se 95 % CLD rešuje z neposrednimi pogajanji med strankami v sporu, vključno s pomočjo ali podporo sindikatov in organizacij delodajalcev in/ali vladnih organov, institucij in organizacij, ki so neposredno ali posredno vključene. Za poravnavo CLD je mogoče uporabiti izvensodne metode. S pomočjo NICA je bil leta 2012 izveden en postopek za določitev minimalnih storitev, ki jih je treba ohraniti v primeru stavke (v skladu s členom 14(3) zakona o poravnavi CLD). Leta 2018 je bil zaprošen samo en postopek mediacije; nanašala se je na CLD pri občinskem podjetju za storitve javnega prevoza.

Uporaba mehanizmov za reševanje sporov, 2010–2021

Vir: NICA (2021b).