Profil države poklicnega življenja za Češko
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja na Češkem. Njegov namen je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
Sindikati, organizacije delodajalcev in javne institucije imajo ključno vlogo pri upravljanju delovnih razmerij, delovnih pogojev in struktur odnosov med delodajalci in delojemalci. So prepleteni deli sistema upravljanja na več ravneh, ki vključuje evropsko, nacionalno, sektorsko, regionalno (pokrajinsko ali lokalno) raven in raven podjetij. Ta razdelek obravnava glavne akterje in institucije ter njihovo vlogo na Češkem.
Ureditev delovnih pogojev in odnosov med delodajalci in delojemalci spada v pristojnost Ministrstva za delo in socialne zadeve Češke (Ministerstvo práce a sociálních věcí, MPSV). Glavna vloga MPSV na področju odnosov med delodajalci in delojemalci in delovnih pogojev je vzpostaviti pravni okvir za individualna in kolektivna delovna razmerja ter nadzorovati uporabo tega okvira. MPSV sodeluje tudi s Svetom za gospodarski in socialni sporazum Češke (Rada hospodářské a sociální dohody České republiky, RHSD ČR), ki je tristranski organ.
Uveljavljanje pravic delavcev zagotavljajo zlasti nacionalni inšpektorat za delo (Státní úřad inspekce práce, SÚIP), ki je eden od podrejenih organov MPSV, ter osem okrožnih inšpektoratov za delo MPSV in lokalno pristojna sodišča. Na Češkem ni posebnih delovnih sodišč; Delovna zakonodaja, vključno z delovnimi spori, spada v pristojnost splošnih sodišč. Nacionalni inšpektorat za delo in okrožni inšpektorati za delo nadzorujejo spoštovanje delovnega prava delodajalcev in delojemalcev, zlasti v zadevah, kot so zdravje in varnost pri delu, delovni pogoji, agencije za zaposlovanje, nezakonito zaposlovanje čeških državljanov in tujcev ter navidezna samozaposlitev. Ti organi tudi spodbujajo zdravje in varnost ter zagotavljajo svetovanje na ustreznih področjih. Nacionalni inšpektorat za delo lahko delodajalce in zaposlene kaznuje za kakršne koli ugotovljene kršitve.
Varnost pri delu, tehnični pripomočki ter skladnost z zdravstvenimi predpisi in protiepidemiološkimi predpisi so področja, ki jih pregledujejo specializirani nadzorni organi, kot so Tehnični inšpektorat ČeškeTechnická inspekce České republiky, TIČR),češki rudarskiorgan (Český báňský úřad, ČBÚ) in regionalni organi za javno zdravje.
MPSV in njegov podrejeni organ Urad za delo Češke (Úřad práce ČR, ÚP ČR) sta odgovorna za nacionalno politiko zaposlovanja. Češki urad za delo deluje kot posrednik na trgu dela, zagotavlja svetovanje, izvaja ukrepe aktivne politike zaposlovanja, izplačuje nadomestila za brezposelnost ter vodi register iskalcev zaposlitve, tujih delavcev in prostih delovnih mest.
Merilo reprezentativnosti socialnih partnerjev na Češkem se zahteva le v naslednjih primerih.
Kolektivna pogajanja na delovnem mestu. Sindikat lahko izvaja kolektivna pogajanja na delovnem mestu, če ima v delovnem razmerju vsaj tri člane sindikata (delovni zakonik, člen 286).
Članstvo v RHSD ČR, tristranskem organu. Reprezentativna merila za sodelovanje v RHSD ČR določa statut RHSD ČR: sindikati morajo imeti najmanj 150.000 članov, organizacije delodajalcev pa morajo zastopati podjetja z najmanj 400.000 zaposlenimi.
Razširitev HLCA (čeprav se to uporablja le redko). Zahteve za razširitev HLCA mora MPSV poslati največji sindikat ali največja organizacija delodajalcev v sektorju, na katerega je treba razširiti HLCA (Zakon št. 2/1991 Coll. o kolektivnih pogajanjih).
O zastopanju sindikatov
Temeljne pravne določbe socialnega dialoga za sindikate (in delodajalce) so vključene v Listino o temeljnih pravicah in svoboščinah (Zakon št. 23/1991 Coll.), ki je del ustavnega reda Češke. Člen 27 listine določa pravico do združevanja in združevanja.
Ustanavljanje in obstoj sindikalnih organizacij in združenj določa civilni zakonik, ki sindikate in organizacije delodajalcev ureja v odstavku 2 o društvih/združenjih (členi 214–302) ter v členih 3025 in 3046.
Na Češkem ni celovite pravne ureditve o sindikatih, organizacijah delodajalcev in kolektivnih pogajanjih; ta pravna razmerja so določena v več zakonih, in sicer v delovnem zakoniku in zakonu št. 2/1991 Coll. o kolektivnih pogajanjih.
Zaposleni se lahko po lastni želji pridruži sindikatu ali ne. Zato je nepošteno odpustiti katerega koli zaposlenega, ker je ali ni član sindikata. Članstvo v sindikatu je prostovoljno; članstvo lahko kadar koli prekličete. Sindikalni organi imajo pravico sodelovati v delovnopravnih razmerjih, vključno s kolektivnimi pogajanji, pod pogoji, določenimi z zakonom. Edini ljudje, ki so izključeni iz tega zakona, so pripadniki oboroženih sil.
Članstvo v sindikatih in gostota sindikatov, 2010–2021
| 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | Source | |
| Trade union density in terms of active employees (%) | 16 | 14 | 13 | 14* | 12.7* | 11.9* | 11.9* | 11.6* | 11.5* | 11.2* | 10.9* | 10.8* | OECD, 2010–2012 and Visser, 2013–2016 |
| Trade union density in terms of the proportion of active employees who are members of a trade union (%) | 16.1 | 15.4 | 14.8 | 13.6 | 12.9 | 11.9 | 11.9 | 11.7 | 11.4 | n.a. | n.a. | n.a. | OECD and AIAS, 2021 |
| Trade union membership (thousands) | 632.9 | 556.4 | 536.5 | 549.9* | 524.0* | 500.0* | 510.5* | 506.6* | 506.0* | 495.7* | n.a. | n.a. | OECD, 2010–2012 and Visser, 2013–2016 |
| Trade union membership (thousands) ** | 648 | 616 | 590 | 550 | 524 | 496 | 507 | 504 | 500 | n.a. | n.a. | n.a. | OECD and AIAS, 2021 |
Opombe: * Nacionalni vir (glej vire spodaj). ** Članstvo zaposlenih v sindikatih izhaja iz celotnega članstva v sindikatu in se po potrebi prilagodi za člane sindikatov zunaj aktivne, odvisne in zaposlene delovne sile (tj. upokojeni delavci, samozaposleni delavci, študenti in brezposelni). ni na voljo.
Viri: RILSA Praga (lastni izračuni avtorjev na podlagi podatkov sindikatov). Drugi podatki o članstvu in gostoti sindikatov so iz treh največjih sindikalnih konfederacij – Češko-moravske konfederacije sindikatov (ČMKOS), Združenja avtonomnih sindikatov Češke (Asociace samostatných odborů, ASO) in Konfederacije umetnosti in kulture (Konfederace umění a kultury, KUK) – in iz 29 neodvisnih sindikatov (lastni izračuni avtorjev).
Glavne sindikalne konfederacije in zveze
Na Češkem obstajajo tri glavne sindikalne konfederacije: ČMKOS, ASO in KUK. Te konfederacije predstavljajo približno 79% članov sindikatov na Češkem.
Glavne sindikalne konfederacije in zveze
| Name | Abbreviation | Number of members in 2020 | Involved in collective bargaining? |
| Czech-Moravian Confederation of Trade Unions (Českomoravská konfederace odborových svazů) | ČMKOS | 276,730 | Yes |
| Association of Autonomous Trade Unions (Asociace samostatných odborů) | ASO | 73,200 | Yes |
| Confederation of Art and Culture (Konfederace umění a kultury) | KUK | 28,358 | Yes |
Nekatere največje sindikalne zveze na Češkem so članice ČMKOS. Od oktobra 2022 so to:
Češka kovinarska zveza (Odborový svaz KOVO, OS KOVO)
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Češke (Odborový svaz zdravotnictví a sociální péče České republiky, OSZSP ČR)
Češko-moravski sindikat delavcev v izobraževanju (Českomoravský odborový svaz pracovníků školství, ČMOS PŠ)
Sindikat državnih organov in organizacij (Odborový svaz státních orgánů a organizací, OSSOO)
Sindikat ECHO (Odborový svaz ECHO) združuje zaposlene iz energetske in kemične industrije. Tretja največja sindikalna konfederacija po številu članov in pomembnosti je KUK, ki je bila članica RHSD ČR do leta 2000.
Med ČMKOS in ASO obstaja določena stopnja koordinacije. Gre za izmenjavo mnenj in posvetovanje o skupnih korakih, zlasti v zvezi s pripravami na plenarno zasedanje RHSD ČR. Razen tega sta obe konfederaciji avtonomni in njunega sodelovanja ni mogoče opisati kot posebej intenzivnega.
O zastopanju delodajalcev
Interese delodajalcev v socialnem dialogu na nacionalni ravni na Češkem zastopata dve največji konfederaciji delodajalcev – Konfederacija industrije Češke (Svaz průmyslu a dopravy České republiky, SP ČR) in Konfederacija združenj delodajalcev in podjetnikov Češke (Konfederace zaměstnavatelských a podnikatelských svazů České republiky, KZPS ČR) – ki sta obe del tristranskega organa RHSD ČR. Oba socialna partnerja se pogovarjata na tristranski platformi v okviru RHSD ČR, plenarnega zasedanja RHSD ČR pa se udeležijo češki predsednik vlade, sedem članov vlade, sedem sindikalistov in sedem predstavnikov delodajalcev.
Članstvo v teh dveh organizacijah delodajalcev je prostovoljno, člani pa morajo plačevati članarino. Organizacije delodajalcev uveljavljajo interese svojih članov v poslovnem sektorju na splošno in zastopajo delodajalce v okviru RHSD ČR. Organizacije delodajalcev komentirajo osnutke zakonodaje, sodelujejo pri posvetovanju ali zastopanju v kolektivnih pogajanjih, vplivajo na ekonomsko in socialno politiko kot del strokovnih skupin, sodelujejo v trgovinskih delegacijah s spremljanjem najvišjih vladnih predstavnikov na državnih in uradnih obiskih v tujini ter so aktivni člani delovnih skupin v mednarodnih organizacijah.
Gospodarska zbornica Češke (Hospodářská komora ČR,HK ČR) ima podobno vlogo, ki v mnogih pogledih ščiti interese delodajalcev in poslovnega sektorja na splošno. Vendar pa ni organizacija delodajalcev kot taka in ni vključena v nacionalni socialni dialog. HK ČR sestavlja skoraj 16.000 članov (pravnih in fizičnih oseb) v obliki 60 regionalnih in 127 sektorskih združenj.
Članstvo v organizacijah delodajalcev in gostota organizacij, 2012–2021
2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | Source | |
| Employer organisation density in terms of active employees (%) | 57 | 61 | 64 | 63 | 61 | 61 | 60 | 60 | 60 | 60 | Authors’ own calculations based on 2012–2019 national data from SP ČR, KZPS ČR and SOCR ČR, and Eurofound, 2012 |
| Employer organisation density in terms of active employees (%) | 51.5 | 56.8 | 59.5 | 58.2 | 56.3 | 56.3 | 55.5 | n.a. | n.a. | n.a. | OECD and AIAS, 2021 |
Opomba: Nacionalni podatki za obdobje 2012–2019: podatki treh največjih organizacij delodajalcev, SP ČR, KZPS ČR in SOCR ČR.
Glavne organizacije delodajalcev
Glavne organizacije delodajalcev in konfederacije
| Name | Abbreviation | Number of member organisations | Year | Involved in collective bargaining? |
| Confederation of Industry of Czechia (Svaz průmyslu a dopravy České republiky) | SP ČR | 11,000 members with 1,300,000 employees | 2019 | Yes |
| Confederation of Employer and Entrepreneur Associations of Czechia (Konfederace zaměstnavatelských a podnikatelských svazů České republiky) | KZPS ČR | 22,000 members with 1,300,000 employees | 2022 | Yes |
Viri: SP ČR in KZPS ČR.
Tristranski forum na nacionalni ravni, RHSD ČR, je glavna institucija socialnega dialoga v državi. Njegova vloga je strogo posvetovalna. Cilj te tristranske organizacije je doseči dogovor z medsebojno spoštovanimi oblikami dialoga na temeljnih področjih gospodarskega in družbenega razvoja. Predvsem si prizadeva za ohranitev družbenega soglasja kot predpogoja za pozitiven razvoj gospodarstva in življenjskega standarda državljanov.
Glavni forum za pogajanja za tristransko organizacijo je plenarno zasedanje. Na tem sestanku vladno delegacijo zastopa osem članov, organizacije delodajalcev imajo sedem predstavnikov – in sicer iz SP ČR in KZPS ČR – sindikalne konfederacije pa sedem predstavnikov – in sicer iz ČMKOS in ASO. Kriteriji za udeležbo so določeni v statutu RHSD ČR.
Z evropskega vidika je Češka ena od držav, v katerih nacionalna tristranska organizacija pokriva najširši nabor dejavnosti. Področja, na katera lahko RHSD ČR komentira, so opredeljena v svojem statutu: ekonomska politika, delovna razmerja, kolektivna pogajanja in zaposlovanje, socialna vprašanja, plače v javnih službah, javna uprava, varnost pri delu, zaposlovanje tujih delavcev, razvoj človeških virov in izobraževanja ter položaj Češke v EU.
Obstaja tudi 13 regionalnih tristranskih organov, ki se ukvarjajo s podobnimi področji, kot jih obravnava nacionalni organ. Vprašanja, ki jih obravnavajo, so opredeljena v njihovih statutih.
Na Češkem ni dvostranskega organa.
Glavni tristranski organi
| Name | Type | Level | Issues covered |
| Council for Economic and Social Agreement of Czechia (Rada hospodářské a sociální dohody České republiky, RHSD ČR) | Tripartite | National | Economic policy, labour relations, collective bargaining and employment, social issues, public service wages and salaries, public administration, safety at work, and the development of human resources and education |
| Regional councils for economic and social agreement (krajské Rady hospodářské a sociální dohody) | Tripartite | Regional | Similar to the issues stated above; the councils are defined by the statute of each regional tripartite (13 in total) |
Predstavniki delavcev – sindikati, sveti delavcev in predstavniki za varnost in zdravje pri delu – so po zakonu dolžni zaposlene na vseh delovnih mestih obveščati o svojih dejavnostih ter o vsebini in sklepih vseh informacij in pogajanj z delodajalci. Predstavniki delavcev ne smejo imeti koristi ali biti diskriminirani zaradi svojega članstva v svetu delavcev.
Sindikati imajo daleč najpomembnejšo vlogo pri zastopanju delavcev, ne le v smislu pristojnosti, ampak tudi zaradi svojega obstoja na delovnem mestu in funkcije v socialnem dialogu, zlasti kolektivnih pogajanjih. Samo sindikati lahko zastopajo delavce v delovnih razmerjih, v kolektivnih pogajanjih pri sklepanju kolektivnih pogodb in v tristranskih pogajanjih v RHSD ČR.
Delavce lahko zastopa svet delavcev, ki nima pravne subjektivnosti in lahko deluje le kot posrednik med delodajalci in zaposlenimi, da bi olajšal pretok informacij in posvetovanj v podjetju (sveti delavcev so v praksi dejansko zelo redki). Mandat člana sveta delavcev ali predstavnika za varnost in zdravje pri delu traja do tri leta.
Ureditev, sestava in pristojnosti predstavniških organov
| Body | Regulation | Composition | Involved in company-level collective bargaining? | Thresholds for/rules on when the body needs to be/can be set up |
| Trade union (odborová organizace) | Labour Code and Act No. 2/1991 Coll. on collective bargaining | Anybody, apart from military | Yes | A trade union can be set up by a minimum of three people. However, if the trade union wants to be active at a particular employer, these three people have to be employees of the same employer. An employer is not allowed to prohibit the establishment of new trade union organisations or their activities |
| Works council (rada zaměstnanců) | Labour Code | Employees. The authority of a works council is not limited to any specific sector or in any other way | No | The employer organises a works council election on the basis of a written proposal signed by at least one-third of the employees, not later than within three months of the date of delivery of such a proposal |
| Workplace health and safety representative (zástupce pro otázky bezpečnosti a ochrany zdraví při práci) | Labour Code | Employees. The authority of a workplace health and safety representative is not limited to any specific sector or in any other way | No | The employer must base the number of workplace health and safety representatives on its total number of employees and the potential risks in the work performed; however, the upper limit is set at 1 representative per 10 employees |
