Profil države poklicnega življenja za Češko

Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja na Češkem. Njegov namen je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.

To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.

Ta razdelek preučuje nedavne dogodke v industrijskih akcijah in navaja število delovnih dni, izgubljenih zaradi stavk. Obravnava pravne in institucionalne – kolektivne in individualne – mehanizme, ki se uporabljajo za reševanje sporov, in okoliščine, v katerih se lahko uporabijo.

Pravni vidiki

Češka zakonodaja priznava le dve vrsti sindikalnih akcij: stavke (stávka) in izprtja (výluka). Izprtje je de facto protinapad delodajalca v sporu o sklenitvi kolektivne pogodbe.

Poleg teh dveh vrst, opredeljenih v zakonu št. 2/1991 Coll. o kolektivnih pogajanjih, se v praksi lahko uporabiopozorilo o stavki (stávková pohotovost

Izraza "blokada" (blokáda) ali "okupačnístávka" nista zakonsko določena, zato se ti ukrepi v praksi ne izvajajo.

Stavke

Pravica do stavke kot temeljna človekova pravica je zagotovljena v Listini o temeljnih pravicah in svoboščinah, ki je del češke ustave. Člen 27 (oddelek IV) Listine določa, da je pravica do stavke zagotovljena v skladu s pogoji, določenimi z zakonom; Te pravice nimajo sodniki, pripadniki oboroženih sil ali pripadniki varnostnih sil.

Zakonitost stavke je omejena tudi z zakonom št. 2/1991 Coll. o kolektivnih pogajanjih, ki zajema stavke, povezane s kolektivnimi pogajanji. To pomeni, da lahko stavke razdelimo v dve skupini.

  1. Stavke v zvezi z zakonom št. 2/1991 Coll. o kolektivnih pogajanjih: Te stavke so skupaj z njihovimi zahtevami in postopki natančno urejene z zakonom. Stavka, kot jo razume zakon, je pravni instrument za reševanje kolektivnih sporov v zvezi s pogajanji in sklenitvijo kolektivne pogodbe. Za kolektivni spor se šteje tudi spor o spremembi že veljavne pogodbe, če sta možnost in obseg sprememb dogovorjena v kolektivni pogodbi. Kolektivni spori so spori, ki ne dajejo pravice posameznim zaposlenim. Predpogoj za stavko pa je, da se upoštevajo vsi predpisi, določeni v zakonu.

  2. Stavke, ki ne spadajo na področje uporabe zakona št. 2/1991 Coll. o kolektivnih pogajanjih: V pravnem zakoniku ni zakona, ki bi izvajal 27. člen Listine o temeljnih pravicah in svoboščinah v zvezi s stavkami, razen stavk, ki jih obravnava Zakon št. 2/1991 Coll. o kolektivnih pogajanjih. Vendar to ne pomeni, da so prepovedane vse vrste stavk, razen tistih, ki jih obravnava ta zakon – sodišče odloči, ali je določena stavka zakonita ali ne.

Zakon št. 2/1991 Coll. o kolektivnih pogajanjih priznava tudi solidarnostne stavke v podporo zaposlenim, ki stavkajo za sklenitev kolektivne pogodbe.

Izklopi

Izprtje je druga vrsta sindikalnega ukrepa, ki ga zajema zakon št. 2/1991 Coll. o kolektivnih pogajanjih (člen 27). Opredelitev izprtja je delna ali popolna prekinitev dela s strani delodajalca. Delodajalec lahko kot končno rešitev spora o sklenitvi kolektivne pogodbe razglasi izprtje, če dogovora ni mogoče doseči niti po postopku v navzočnosti mediatorja in če pogodbeni stranki ne zahtevata arbitra za rešitev spora. Datum začetka izprtja, njegov obseg, razloge zanjo in seznam imen zaposlenih, na katere se izprtje nanaša, mora delodajalec poslati pristojnemu sindikalnemu organu najmanj tri delovne dni vnaprej. Delodajalec mora zadevnim delavcem dati enak odpovedni rok. Zakon določa primere, v katerih je izprtje nezakonito. Na splošno to velja za situacije, v katerih bi izprtje vplivalo na zaposlene v zdravstvenih ustanovah, kar bi lahko ogrozilo zdravje ali življenje javnosti, pa tudi za izprtja, ki bi vplivala na sodnike ali predstavnike države.

Stavke so na Češkem razmeroma redke (glej tabelo "Razvoj industrijskih ukrepov, 2015–2022"). Vendar pa se opozorila o stavki uporabljajo pogosteje, vendar ta vrsta industrijskih akcij ni opredeljena z zakonom. Ti dve obliki sindikalnega ukrepanja sta najpomembnejši in se najpogosteje uporabljata v praksi (zlasti v zvezi s opozorili o stavki).

Stavke in opozorila o stavki redno spremlja ČMKOS, največja sindikalna konfederacija na Češkem. Podatki ČMKOS zajemajo samo industrijske akcije znotraj ČMKOS; skupno število industrijskih akcij na celotni Češki ni na voljo.

Izprtja kot oblika industrijske akcije niso bila zabeležena že vrsto let.

Razvoj industrijskih ukrepov, 2015–2022

 

2015

2016

2017

2018

2019

2020

20212022
Working days lost per 1,000 employees

n.a.

n.a.

n.a.

n.a.

n.a.

n.a.

n.a.

n.a.
Number of strikes (sectoral level/company level)

0/3

0/0

0/1

0/0

0/0

0/0

0/1

0/0
Number of strike alerts (sectoral level/company level)

0/10

0/5

0/11

1/10

0/8

0/2

0/5

0/6

Opomba: Na tem področju ni zakonsko opredeljene storitve poročanja. Povprečno število izgubljenih delovnih dni zaradi stavke na leto na 1.000 zaposlenih ni bilo centralno nadzorovano od sredine 1990-ih.

Vir: ČMKOS (2022) (podatki samo za člane ČMKOS).

Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov

Postopek reševanja kolektivnih delovnih sporov ureja Zakon št. 2/1991 Coll. o kolektivnih pogajanjih. Zakon določa, da so kolektivni spori spori v zvezi s sklenitvijo kolektivne pogodbe ali spori o izpolnjevanju obveznosti iz kolektivne pogodbe (na ravni podjetja ali višje ravni), ki ne določajo terjatev za posamezne delavce. Stranke v kolektivnih sporih so stranke kolektivne pogodbe. Kolektivni spori, ne glede na to, ali gre za sklenitev kolektivne pogodbe ali izpolnjevanje obveznosti, določenih s kolektivno pogodbo, ki ne določajo zahtevkov za posamezne delavce, se rešujejo v postopku z mediatorjem ali razsodnikom. To med drugim pomeni, da ima Češka le dvotirni koncept za reševanje kolektivnih delovnih sporov (v katerem se sprava in mediacija združita v eno).

Individualni mehanizmi za reševanje sporov

Spore med delodajalci in delavci glede pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, običajno obravnavajo in o njih odločajo sodišča na Češkem. V primerjavi s sodnim reševanjem delovnih sporov so drugi postopki, kot so sprava, mediacija in arbitraža, v tem pravnem okviru manj pomembni.

Uporaba mehanizmov alternativnega reševanja sporov

Na splošno ima Češka le dvotirni koncept v zvezi z reševanjem kolektivnih delovnih sporov (v katerih sta poravnava in mediacija združena). Ti dve možnosti sta edini alternativni obliki reševanja sporov. Na Češkem ni delovnih sodišč.

Uporaba mehanizmov za reševanje sporov, 2015–2022

 

2015

2016201720182019202020212022
Collective disputes settled though mediator in terms of concluding HLCA

0

4

1

3

2

1

1

0

Collective disputes settled though arbiter in terms of concluding HLCA

0

0

0

0

0

0

0

0

Collective disputes settled though mediator in terms of concluding CLCA

11

17

16

28

17

18

19

15

Collective disputes settled though arbiter in terms of concluding CLCA

1

0

0

0

0

0

0

0

Vir: ČMKOS, 2022 (podatki so samo za člane ČMKOS)

Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
How do I know?
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies