Ozadje za Dansko

Med letoma 2012 in 2022 se je BDP na prebivalca povečal za 16,96 %; To je primerljivo s povprečnim povečanjem EU v višini 15,29 % za isto obdobje. V tem času se je stopnja brezposelnosti znižala za 3,3 odstotne točke; Najbolj se je zmanjšala brezposelnost mladih (-5,2 odstotne točke), ki je v letu 2012 znašala 15,8 %. Leta 2022 so bile stopnje brezposelnosti za vse kategorije nižje od povprečja EU.

Na Danskem ni delovnega zakonika, zakonodaja v zvezi z ureditvijo danskega trga dela pa je minimalna. Osrednja vprašanja trga dela, kot so plače, delovni čas, delovni pogoji in pravica do stavke, so prostovoljno urejena s sporazumi med sindikati in organizacijami delodajalcev.

Vendar je pomemben akt v zvezi z regulacijo prečiščeni zakon št. 81 z dne 3. februarja 2009 o pravnem razmerju med delodajalci in zaposlenimi (Funktionærloven). Ta zakon - znan tudi kot zakon o belih ovratnikih - ureja delovne pogoje za plačane zaposlene. Drug pomemben zakon je zakon o počitnicah (Ferieloven), ki določa, da so vsi zaposleni upravičeni do petih tednov dopusta letno. Zakon o počitnicah tako zagotavlja, da imajo delavci, ki niso zajeti v kolektivnih pogodbah, pravico do petih tednov letnega dopusta.

Danski zakon o delovnem okolju (Arbejdsmiljøloven) je okvirni akt, ki določa splošne cilje in zahteve v zvezi z delovnim okoljem. Namen zakona je preprečiti nesreče na delovnem mestu in z delom povezane bolezni ter s posebnimi pravili zaščititi otroke in mlade na trgu dela.

Danski sistem odnosov med delodajalci in delojemalci, znan tudi kot danski model trga dela, sega v sklenitev "septembrskega kompromisa" leta 1899 in uvedbo institucij kolektivnega delovnega prava leta 1910. Posebnost tega modela je zlasti soodvisnost med delodajalci in sindikati ter s tem znaten vpliv organizacij trga dela na plače in delovne pogoje s kolektivnimi pogajanji. Država nima nobene vloge pri urejanju glavnih vprašanj v zvezi s trgom dela.

Vendar pa tristranska pogajanja o vprašanjih, ki zadevajo trg dela, potekajo po ad hoc vabilih vlade glavnim konfederacijam socialnih partnerjev.

Raven, na kateri kolektivna pogajanja potekajo predvsem na Danskem, je sektorska raven. Pogajanja v industrijskem sektorju na splošno določajo trend za druga pogajanja na tej ravni. To daje sindikalni zvezi, Centralni organizaciji industrijskih delavcev (Centralorganisationen af Industriansatte, CO-industri) in največji organizaciji delodajalcev, Konfederaciji danske industrije (Dansk Industri, DI), pomembno vlogo v danskem sistemu odnosov med delodajalci in delojemalci.

V zadnjih desetletjih je sistem odnosov med delodajalci in delojemalci močno težil k decentralizaciji sistema kolektivnih pogajanj, vključno s pogajanji o plačah. Pogajanja o plačah sledijo dvema trendoma. V prožnem "sistemu minimalne plače" se sporazum, sklenjen na sektorski ravni, nadalje pogaja na ravni podjetij. Tako se dejanska plača določi na ravni podjetja. V "običajnem plačnem sistemu" se o plačah pogajajo in poravnavajo le na sektorski ravni. Običajni plačni sistem pokriva le približno 20 % trga dela in je osredotočen predvsem na prometni sektor. Preostali del trga dela pokrivajo prožni plačni sistemi, kot sta sistem minimalne plače in sistem cenikov, ki deluje predvsem v gradbeništvu.

Kriza zaradi covida-19 in poznejši zajezitveni ukrepi so spomladi 2020 povzročili velike spremembe na danskem trgu dela; vendar so se spremembe razlikovale med sektorji, poklici in zaposlenimi. Delo na daljavo je postalo razširjen pojav. Tisti, ki še vedno delajo v prostorih svojega delodajalca, so pogosto doživeli večji stres. Na delo staršev je vplivalo zaprtje šol, otroci pa so bili doma. Mnoga podjetja so se popolnoma zaprla.

Vendar pa zaradi pandemije covida-19 ni prišlo do večjih sprememb v procesih, institucijah ali dejavnostih socialnega dialoga ali kolektivnih pogajanj. Edina izjema je bila, da se je število tristranskih sporazumov povečalo, o katerih so se pogajali hitreje kot običajno. Leta 2020 je bilo sklenjenih 15 tristranskih sporazumov v zvezi z blažitvijo posledic pandemije; Prvi sporazum o začasni shemi nadomestila plač je bil sprejet le tri dni po začetku prvega zaprtja. Socialni partnerji so bili vključeni v večino zadevnih sporazumov, preostale pa so na splošno podpirali. Poleti 2020 so bili sklenjeni tristranski sporazumi, katerih cilj je spodbuditi zasebno potrošnjo v podporo danskim podjetjem, kot je sporazum o izplačilu zamrznjenih sredstev za dopust, za katerega je zaprosilo 2,3 milijona zaposlenih.

Veljavni sporazumi zajemajo obdobje 2021–2024 v javnem sektorju in obdobje 2020–2023 v zasebnem sektorju.