Profil države poklicnega življenja za Dansko
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja na Danskem. Njen cilj je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah, akterjih in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
"Navzkrižje pravic" nastane, kadar je sporno vprašanje že zajeto v kolektivni pogodbi. V primeru navzkrižja pravic na splošno ni pravice do zatekanja k industrijskim ukrepom ali izprtju. Po sklenitvi kolektivne pogodbe dansko delovno pravo določa mirovno obveznost med njeno veljavnostjo.
Če se zadeva nanaša na kršitev kolektivne pogodbe, jo je treba predložiti delovnemu sodišču. Če pa obstaja nesoglasje glede razlage sporazuma, mora spor rešiti industrijsko arbitražno sodišče (faglige voldgiftsretter). Pravna podlaga za reševanje sporov so standardna pravila za obravnavo industrijskih sporov iz leta 1910 (danska okrajšava je Normen).
"Navzkrižje interesov" se pojavlja v obdobjih in na področjih, ko in kjer ni veljavne kolektivne pogodbe. V teh primerih se lahko sprejmejo sindikalni ukrepi, kot so stavke, izprtja ali blokade, če obstaja razumna stopnja sorazmernosti med ciljem, ki ga je treba doseči, in sredstvi, uporabljenimi za njegovo dosego. Ta svoboščina velja tako za delavce kot za delodajalce. V zvezi s podaljšanjem kolektivne pogodbe lahko pride do navzkrižja interesov. V tem primeru javni pomirjevalec poskuša mediacijo, da bi se izognil nadaljnjim sporom, kot je splošna stavka.
Poleg tega lahko pride do navzkrižja interesov med sindikati in delodajalci, ki niso zajeti v kolektivni pogodbi. V obdobju veljavnosti kolektivne pogodbe bi lahko prišlo do navzkrižja interesov tudi, če bi na primer nova tehnologija na delovnem mestu ustvarila novo delo, ki ni zajeto v obstoječi kolektivni pogodbi. V obeh primerih bi lahko sindikati sprožili protestne ukrepe proti delodajalcu, da bi pridobili kolektivno pogodbo.
Kolektivno delovno pravo obravnava predvsem kolizije pravic. Navzkrižja interesov so večinoma politične/gospodarske narave.
Razvoj industrijskih ukrepov, 2012–2021
| 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | Source | |
| Working days lost per 1,000 employees | 4.1 | 372.1 | 6.8 | 3.7 | 5.8 | 10.5 | 7.5 | 3.1 | 3.1 | 85.6 | Authors’ calculations based on number of lost working days and employees in the Danish labour market (Statistics Denmark, RAS300) |
| Number of strikes | 225 | 197 | 318 | 158 | 144 | 426 | 148 | 150 | 135 | 160 | Statistics Denmark, work stoppages (ABST1) |
| Number of workers involved | 8,589 | 75,319 | 10,616 | 6,054 | 6,997 | 16,953 | 7,267 | 5,895 | 5,285 | 16,830 | Statistics Denmark, work stoppages (ABST1) |
| Number of working days lost | 10,200 | 930,300 | 16,900 | 9,400 | 15,400 | 28,100 | 20,300 | 8,400 | 8,500 | 243,400 | Statistics Denmark, work stoppages (ABST1) |
Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov
Danski mehanizmi kolektivnega reševanja sporov so sestavljeni iz številnih mehanizmov izvensodnega reševanja sporov (različni sestanki med strankami in vpletenimi organizacijami) v kombinaciji s sistemom delovnih sodišč, ki jih sestavljajo industrijska arbitražna sodišča in dansko delovno sodišče.
Prvič, stranke na delovnem mestu in socialni partnerji so dolžni rešiti spor, preden gre na sodišče. To se zgodi s sestanki med strankami.
Če gre za kršitev kolektivne pogodbe, jo je treba nazadnje predložiti delovnemu sodišču. Če pa obstaja nesoglasje glede razlage sporazuma, mora spor rešiti industrijsko arbitražno sodišče.
Individualni mehanizmi za reševanje sporov
Glavni individualni mehanizem za reševanje sporov je civilno sodišče. Sistem delovnih sodišč obravnava samo kolektivne spore. Če torej pritožnikova zveza ne želi prevzeti svojega primera ali če pritožnik nima zveze, je edina možnost, da posameznik zadevo predloži civilnemu sodišču.
Uporaba mehanizmov alternativnega reševanja sporov
Iz nobenega statističnega vira ni na voljo informacij o tem, kako pogosto se uporabljajo alternativna reševanja sporov. Organizacije trga dela jih ne spremljajo in o njih ne poročajo skupnemu organu ali višjemu organu. Vendar pa je splošno znano, da se številni spori rešijo, preden pridejo v uradni sistem delovnih sodišč.
