Akterji in institucije v Estoniji

Ministrstvo za socialne zadeve (Sotsiaalministeerium) se ukvarja s politiko zaposlovanja na splošno s pripravo zakonodaje in sodelovanjem s socialnimi partnerji.

Glavna institucija, pristojna za uveljavljanje pravic delavcev, je inšpektorat za delo (Tööinspektsioon), katerega naloga je nadzorovati izpolnjevanje zahtev zakonodaje, ki ureja delovna razmerja. Inšpektorat za delo obvešča zaposlene in delodajalce, preiskuje hude nesreče pri delu in analizira njihove vzroke ter izvaja nadzor. Inšpektorat za delo spremlja tudi varnost in zdravje pri delu ter si prizadeva preprečevati bolezni zdravja. V okviru lokalnih inšpektoratov obstajajo odbori za delovne spore (töövaidluskomisjonid, najmanj razvite države), ki rešujejo posamezne delovne spore (predsodna mediacija). Zaposleni imajo tudi pravico, da se obrnejo na sodišče, kadar so bile kršene njihove pravice.

V primeru diskriminacije na delovnem mestu se lahko oseba obrne na komisarja za enakost spolov in enako obravnavanje (Soolise võrdõiguslikkuse ja võrdse kohtlemise volinik), katerega naloga je spremljati skladnost z zahtevami zakona o enakosti spolov in zakona o enakem obravnavanju.

Če se stranke v kolektivnem delovnem sporu ne morejo dogovoriti s pogajanji, lahko obrnejo na nacionalnega spravnega posredovalca (Riiklik Lepitaja).

Uradnih pravil o reprezentativnosti organizacij socialnih partnerjev na nacionalni ravni ni. V skladu z Zakonom o sindikatih mora sindikat ustanoviti najmanj pet zaposlenih, zvezo sindikatov pa najmanj pet sindikatov. Za organizacije delodajalcev takih meril ni. Kolektivne pogodbe se lahko razširijo glede plač, delovnega časa in časa počitka v primeru pogodb z več delodajalci – to je, če je sporazum sklenjen med združenjem ali zvezo delodajalcev in združenjem ali zvezo delavcev ali združenjem delodajalcev in združenjem delavcev. Vendar sta EAKL in ETKL januarja 2018 sklenila sporazum o dobri praksi o podaljšanju kolektivnih pogodb, ki določa merila reprezentativnosti za socialne partnerje. V skladu s sporazumom se lahko podaljšajo le sporazumi z več delodajalci, sklenjeni med najbolj reprezentativnimi socialnimi partnerji. Najbolj reprezentativni socialni partnerji so tisti z največjim številom članov. Če imajo podobno raven članstva, se organizacija, ki je članica EAKL ali ETKL, šteje za najbolj reprezentativno. Razširjena kolektivna pogodba ne sme zajemati več kot enega sektorja ali področja dejavnosti. Sporazum o dobrih praksah ni uradno zavezujoč, vendar je zelo priporočljivo, da se ga upošteva. Novembra 2021 so začele veljati spremembe zakona o kolektivnih pogodbah, ki določajo merila za podaljšanje kolektivnih pogodb. Glejte razdelek "Mehanizmi razširitve".

O zastopanju sindikatov

Sindikati delujejo v skladu z Zakonom o sindikatih in Zakonom o kolektivnih pogodbah. Prvi zakon določa splošne pravice in podlage za delovanje sindikatov ter njihove odnose z državnimi in lokalnimi vladnimi organi ter delodajalci. Drugi določa pravno podlago za sklepanje in izvajanje kolektivnih pogodb.

Vsakdo v Estoniji ima pravico, da svobodno ustanavlja sindikate, se jim včlani ali se jim ne pridružijo, razen pripadnikov estonskih obrambnih sil (Kaitsevägi), ki so v aktivni službi.

Članstvo v sindikatih in gostota sindikatov se v zadnjih 10 letih zmanjšujeta. Delež zaposlenih, ki so člani sindikata, je višji med zaposlenimi v nevladnem, neprofitnem sektorju (17 % v 2015) in v javnem sektorju (12 %) kot v zasebnih organizacijah (5 %).

Članstvo v sindikatih in gostota sindikatov, 2012–2019

Opombe: * Delež zaposlenih, ki so člani sindikata. ** Članstvo zaposlenih v sindikatu izhaja iz celotnega članstva v sindikatu in se po potrebi prilagodi za člane sindikatov zunaj aktivne, odvisne in zaposlene delovne sile (tj. upokojence, samozaposlene delavce, študente, brezposelne).

Vir: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj/Amsterdamski inštitut za napredne študije dela, podatkovna zbirka institucionalnih značilnosti sindikatov, določanja plač, državne intervencije in socialnih paktov, 2021.

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

EAKL je največji sindikat v Estoniji in glavni sindikat na nacionalni ravni. Je tudi partner v nacionalnih pogajanjih o minimalni plači.

Druga največja sindikalna organizacija je TALO, ki zastopa predvsem kulturne delavce in javne uslužbence.

Glavne sindikalne konfederacije

Vir: Predstavniki sindikatov

V zadnjih petih letih ni bilo večjih sprememb v članstvu v sindikatih. Splošni trend upada članstvo v sindikatih.

O zastopanju delodajalcev

Pravice in obveznosti delodajalcev, da ustanavljajo organizacije delodajalcev ali se jim pridružijo, niso posebej urejene v zakonodaji. Vendar ustava (Põhiseadus) določa pravico do svobodnega vključevanja v takšne organizacije. Le nekaj organizacij delodajalcev je vključenih v kolektivna pogajanja. Obstaja veliko poslovnih združenj, ki niso vključena v kolektivna pogajanja.

V zadnjih letih ni bilo bistvenih sprememb ali dogodkov na strani delodajalcev, gostota organizacij delodajalcev pa je ostala stabilna.

Članstvo in gostota organizacij delodajalcev, 2012–2019

Opombe: * Odstotek zaposlenih, ki delajo v podjetju in so bili leta 2013 člani organizacije delodajalcev in so bili leta 2019 vključeni v kolektivna pogajanja. ni na voljo. OECD/AIAS ICTWSS, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj/Amsterdamski inštitut za napredne študije dela, institucionalne značilnosti sindikatov, določanje plač, državna intervencija in socialni pakti.

Glavne organizacije delodajalcev

Edina organizacija delodajalcev, ki je priznana kot socialni partner na nacionalni ravni, je ETKL. Njeni člani so združenja in podjetja. Čeprav v Estoniji ni določenih meril reprezentativnosti, je ETKL največja organizacija delodajalcev, ki sodeluje v kolektivnih pogajanjih, in edina organizacija delodajalcev, ki sodeluje v kolektivnih pogajanjih na nacionalni ravni. Zato se šteje za socialnega partnerja na nacionalni ravni.

Najvidnejši poslovni združenji v Estoniji sta Estonska gospodarska zbornica (Eesti Kaubandus-Tööstuskoda) in Estonsko združenje MSP (Eesti Väike- ja Keskmiste Ettevõtjate Assotsiatsioon). Nobeden od njiju ne sodeluje v kolektivnih pogajanjih in oba se osredotočata na razvoj podjetništva in gospodarstva kot celote.

Glavne organizacije delodajalcev in konfederacije

Vir: predstavniki organizacij

Podatki o gostoti organizacij delodajalcev so redki. Vendar pa je v zadnjih letih prišlo do splošnega trenda naraščanja ravni članstva teh organizacij. Kljub temu je delež organizacij delodajalcev, vključenih v kolektivna pogajanja, ostal zelo majhen, saj je takih organizacij le malo.

Sistem tristranskega usklajevanja v Estoniji ni posebej urejen. Socialni partnerji sodelujejo v fazi posvetovanja pri pripravi zakonodaje. Poleg tega so socialni partnerji člani nadzornih svetov estonskega sklada za zdravstveno zavarovanje (Eesti Tervisekassa, EHIF),ki je odgovoren za upravljanje zdravstvenega zavarovanja, kritje stroškov zdravstvenih storitev, izplačevanje nadomestil za bolezen in sodelovanje pri načrtovanju zdravstvenega varstva; estonskega sklada za zavarovanje za primer brezposelnosti (Eesti Töötukassa, EUIF), ki je odgovoren za javne zavode za zaposlovanje in izvajanje aktivnih politik trga dela; in estonski organ za kvalifikacije (Kutsekoda),ki je odgovoren za razvoj sistema poklicnih kvalifikacij v Estoniji. V primeru sklada EUI na primer socialni partnerji pripravijo predloge o stopnji premije zavarovanja za primer brezposelnosti in odobrijo programe začasnega zaposlovanja.

Pogosto obstaja tudi veliko začasnih tristranskih delovnih skupin, odborov ali drugih skupin, ki se oblikujejo za razpravo o določenih temah ali vprašanjih (na primer priseljevanje in kvota priseljevanja, skrb za vzdrževane sorodnike, načrt za razvoj blaginje 2016–2023).

Poleg tega so socialni partnerji (EAKL in ETKL) in vlada od leta 2018 ponovno vzpostavili tristranska srečanja; ti potekajo dvakrat ali trikrat letno. Ta srečanja se uporabljajo za razpravo o aktualnih temah v tistem času in kot platforma za socialne partnerje, da izpostavijo najpomembnejše teme na svojem dnevnem redu.

Glavni tristranski in dvostranski organi

Od leta 2007 ima Estonija dvojni kanal zastopanja zaposlenih: zaposlene lahko zastopa sindikat in/ali skrbnik zaposlenih. Zastopanje delavcev urejata Zakon o sindikatih in Zakon o skrbnikih delavcev. Predstavniki sindikatov so izvoljeni izmed članov sindikata, skrbnike zaposlenih pa izvolijo zaposleni na skupščini družbe. Oba sta lahko prisotna v določenem podjetju hkrati; Vendar ima sindikat samodejno pravico do sodelovanja v kolektivnih pogajanjih in kolektivnem reševanju sporov. Če v družbi ni sindikata, ima skrbnik pravico sklepati sporazume ali zastopati zaposlene pri reševanju kolektivnih sporov. Skrbniki zaposlenih delujejo predvsem na področju postopkov obveščanja in posvetovanja. V tem procesu lahko sodelujejo tudi predstavniki sindikatov, ne glede na to, ali je prisoten generalni predstavnik.

Zaposlene zastopa tudi predstavnik delovnega okolja, ki je predstavnik za vprašanja varnosti in zdravja pri delu: spremljajo izvajanje ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu, sodelujejo pri preiskovanju nesreč ali poklicnih bolezni, obveščajo zaposlene itd. V podjetju z 10 ali več zaposlenimi zaposleni med seboj izberejo enega predstavnika delovnega okolja. Če podjetje zaposluje manj kot 10 zaposlenih, se mora delodajalec z zaposlenimi posvetovati o zadevah v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Poleg tega mora delodajalec v podjetjih s 150 ali več zaposlenimi ustanoviti svet za delovno okolje, ki mora sestavljati enako število predstavnikov, ki jih imenuje delodajalec, in predstavnikov, ki jih izvolijo delavci (skupaj najmanj štirje člani). Inšpektorat za delo ima pravico zahtevati, da se svet za delovno okolje ustanovi tudi v podjetju z manj kot 150 zaposlenimi, odvisno od prisotnih nevarnosti ter števila nesreč pri delu in primerov poklicnih bolezni v podjetju. Svet redno analizira delovne pogoje v podjetju, sodeluje pri pripravi razvojnega načrta podjetja za varnost in zdravje pri delu ter preiskuje nesreče pri delu. Pravice in obveznosti predstavnika za delovno okolje in sveta so določene v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Töötervishoiu ja tööohutuse seadus).

Ureditev, sestava in pristojnosti predstavniških organov