Profil države poklicnega življenja za Estonijo
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja v Estoniji. Njegov namen je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
Osrednja skrb delovnih razmerij je kolektivno upravljanje dela in zaposlovanja. Ta razdelek obravnava kolektivna pogajanja v Estoniji.
Kolektivna pogajanja v Estoniji so zelo decentralizirana, prevladujoča raven kolektivnih pogajanj pa je na ravni podjetij. Po podpisu postanejo kolektivne pogodbe pravno zavezujoče in veljajo eno leto, razen če se stranki ne dogovorita drugače. V Estoniji sta samo dva sektorja s sektorskimi kolektivnimi pogodbami: promet in zdravstveno varstvo. Na nacionalni ravni se pogajajo samo o minimalnih plačah. Od leta 1992 se socialni partnerji na dvostranskih srečanjih EAKL in ETKL dogovorijo o nacionalni minimalni plači, nato pa jo določijo z vladno uredbo. Nacionalna mesečna minimalna plača se je povečala z 79,90 evra leta 1999 na 584 evrov leta 2021. Poleg tega je od leta 2001 v veljavi nacionalni sporazum o minimalni plači za kulturne delavce v javnem sektorju; o tem se pogajata TALO in Ministrstvo za kulturo.
Plače se običajno določijo v dvostranskih pogajanjih med delodajalcem in posameznim zaposlenim. Najnovejše raziskave kažejo, da se kolektivne pogodbe v Estoniji večinoma uporabljajo za določanje plačnih pogojev (93 %) (Põldis in Proos, 2013).
Pokritost kolektivnih pogajanj o plačah zaposlenih na vseh ravneh
| % (year) | Source |
| 6.1 (2018) | OECD/AIAS ICTWSS database 2021 |
| 9 (2013) | European Company Survey 2013 |
| 6 (2019) | European Company Survey 2019 |
| 19 (2010)* | Structure of Earnings Survey 2010 |
| 20 (2014)* | Structure of Earnings Survey 2014 |
| 7 (2018)* | Structure of Earnings Survey 2018 |
| 18.6 (2015) | Estonian Work Life Survey 2015** |
Notes: * Percentage of employees working in local units where more than 50% of the employees are covered by a collective pay agreement against the total number of employees who participated in the survey. ** Including companies with more than five employees. Employees self-reported coverage. However, a remarkable share of employees did not know whether they were covered by an agreement (27.6%). OECD/AIAS ICTWSS, Organisation for Economic Co-operation and Development/Amsterdam Institute for Advanced Labour Studies Institutional Characteristics of Trade Unions, Wage Setting, State Intervention and Social Pacts.
Sources: Eurofound, European Company Survey 2013/2019 (including private sector companies with establishments with more than 10 employees (NACE codes B–S), the question in the survey was a multiple choice question and multiple responses were possible); Eurostat [earn_ses10_01], [earn_ses14_01], [earn_ses18_01] (including companies with more than 10 employees (NACE codes B–S, excluding O), with a single response for each local unit); OECD/AIAS ICTWSS database 2021.
In the 2009 Estonian Work Life Survey, 32.7% of employees stated that they were covered by a collective agreement, while 5.4% said that they did not know whether they were covered by a collective agreement or not. The survey also indicated that about 6% of companies had concluded a collective agreement. In 2015, the same survey showed that 18.6% of employees were covered by an agreement, while 27.6% did not know whether they were covered or not. In 2015, according to the 2015 Estonian Work Life Survey, 3.9% of companies had concluded an agreement. The differences in statistics (see the table above) may be explained by the fact that during the economic crisis many companies did not renew their collective agreements. In addition, an amendment to the Collective Agreements Act in 2012 allowed the unilateral ending of collective agreements.
Nacionalni podatki o pokritosti s kolektivnimi pogajanji
| Level | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | Source(s) |
| Sectoral | 42,500* | 42,500* | 42,500* | 42,500* | 42,500* | n.a. | n.a. | n.a. | Põldis and Proos (2013), database of collective agreements |
| National | 560,500** | 564,600** | 567,900** | 581,000** | 583,600** | 591,400 | 594,000 | 598,300 | National-level minimum wage agreement, Statistics Estonia data for salaried employees |
Notes: * Sectoral collective agreements regulating passenger transport (covering 14,000 employees), freight transport (covering 3,500 employees) and healthcare workers (covering 25,000 employees). Some of the agreements have formally expired. However, according to the law, the employers and employees concerned are required to comply with the conditions of the agreement until it is terminated by one of the parties or until they reach a new agreement (hence a collective agreement with a specified term turns into an agreement with an unspecified term). ** The statutory minimum wage applies to all employees with an employment contract.
Prevladujoča raven kolektivnih pogajanj za določanje plač, urejanje delovnega časa ali katera koli druga vprašanja v Estoniji je na ravni podjetij. Vendar delovni čas na splošno ni urejen s kolektivno pogodbo. Obstaja le nekaj sektorskih in nacionalnih kolektivnih pogodb.
Ravni kolektivnih pogajanj, 2022
| National level (intersectoral) | Sectoral level | Company level | ||||
| Wages | Working time | Wages | Working time | Wages | Working time | |
| Principal or dominant level | x | |||||
| Important but not dominant level | ||||||
| Existing level | x | x | x | x | ||
Artikulacija
Kolektivne pogodbe na nacionalni ravni (določanje minimalne plače) veljajo za vse zaposlene, sektorski sporazumi (le nekaj v Estoniji) veljajo za vse zaposlene, ki delajo v teh sektorjih, sporazumi na ravni podjetja pa za vse zaposlene v podjetju. Tako je lahko podjetje zajeto s sektorsko pogodbo, lahko pa ima tudi lastno kolektivno pogodbo.
V zvezi s pogajanji na sektorski ravni in na delovnem mestu ni posebnega vzorca. Pogajanja o nacionalni minimalni plači se običajno začnejo poleti, da bi sklenili sporazum za naslednje leto.
Posebnih mehanizmov usklajevanja ni.
V skladu z zakonom o kolektivnih pogodbah so lahko pogoji plačila, delovnega časa ali dopusta predmet podaljšanih pogodb, take pogodbe pa lahko sklene združenje ali zveza delodajalcev in sindikatov ali zvez delavcev ali konfederacije delodajalcev in delavcev (tj. sporazumi z več delodajalci). V praksi so podaljšane pogodbe v Estoniji redke. Trenutno obstajajo razširjene sektorske kolektivne pogodbe v dveh sektorjih (promet in zdravstvo), vendar je samo ena kolektivna pogodba zasebnega sektorja. Pojavilo se je več težav v zvezi z vprašanji razširitve kolektivnih pogodb, vključno s pomanjkanjem združenj delodajalcev in delojemalcev, meril reprezentativnosti in nadzornih mehanizmov. Januarja 2018 so socialni partnerji na nacionalni ravni sklenili sporazum o dobrih praksah o podaljšanju kolektivnih pogodb, ki določa merila reprezentativnosti za socialne partnerje (glej razdelek "Reprezentativnost"). Novembra 2021 so začele veljati spremembe zakona o kolektivnih pogodbah, ki določajo merila za podaljšanje kolektivnih pogodb. O podaljšanju pogojev kolektivne pogodbe v zvezi z delovnim časom, počitkom ali plačami se lahko dogovorijo:
zveza sindikatov ali industrijski sindikat, katerega člani predstavljajo najmanj 15 % zaposlenih v tej panogi ali ki ima najmanj 500 članov
združenje ali zveza delodajalcev, katerih člani zaposlujejo najmanj 40 % ustreznih zaposlenih v panogi, za katere velja razširjeni pogoj kolektivne pogodbe (vključno z družbami, ki niso člani, vendar želijo pogodbo izvajati v svojih podjetjih)
Pred spremembo zakona so obstajale skupaj tri sektorske (razširjene) kolektivne pogodbe v dveh sektorjih: ena v zdravstvu in dve v prometu (ena je zajemala tovorni promet, druga pa potniški promet). Zaradi uveljavljenih meril sporazum o tovornem prometu po spremembi zakona ni več veljal, saj člani sektorske organizacije delodajalcev (Zveza estonskih avtomobilskih podjetij) zaposlujejo približno 5 % podsektorske delovne sile. Zato je moral estonski sindikat delavcev v prometu in cestnem prometu skleniti kolektivne pogodbe na ravni podjetja.
Odstopanje od kolektivnih pogodb ni mogoče. Vendar zakon o pogodbah o zaposlitvi določa odstopanje od nekaterih pogojev delovnega časa, ki jih določa zakon na podlagi direktive o delovnem času (Direktiva 2003/88/ES).
Estonski parlament je 1. maja 2012 sprejel spremembe zakona o kolektivnih pogodbah, ki določajo pravico pogodbenice kolektivne pogodbe, da jo enostransko prekine, ko ta preneha veljati. Prej je sporazum samodejno ostal v veljavi, dokler ni bil podpisan nov sporazum.
V skladu z zakonom o kolektivnih pogodbah morajo stranke v času veljavnosti pogodbe spoštovati pogoje kolektivne pogodbe in se vzdržati izrekanja stavke ali izprtja z namenom spremembe pogojev, določenih v kolektivni pogodbi (mirovna obveznost).
V skladu z zakonom o kolektivnem reševanju delovnih sporov imajo stranke pravico do izvajanja sindikalnih ukrepov le v primerih, ko mirovna obveznost ne velja in kadar so bili izvedeni spravni postopki, vendar poravnava ni bila dosežena.
