Profil države poklicnega življenja za Estonijo
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja v Estoniji. Njegov namen je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
"Individualna delovna razmerja" se nanaša na razmerje med posameznim delavcem in njegovim delodajalcem. Ta odnos oblikujejo pravna ureditev in rezultati pogajanj socialnih partnerjev o pogojih. Ta oddelek obravnava začetek in prenehanje delovnega razmerja ter pravice in obveznosti v Estoniji.
Evropski slovar odnosov med delodajalci in delojemalci: delovno razmerje
Zahteve glede pogodbe o zaposlitvi
Zakon o pogodbah o zaposlitvi določa, da delodajalec praviloma ne sme skleniti pogodbe o zaposlitvi z mladoletno osebo, mlajšo od 15 let, ali mladoletno osebo, za katero velja obveznost obiskovanja šole, ali mu dovoliti delati. Delodajalec pa lahko v izjemnih okoliščinah sklene pogodbo o zaposlitvi z mladoletno osebo, staro od 13 do 16 let, ob upoštevanju obveznosti obiskovanja šole in mu dovoli delo, če so njegove naloge preproste in ne zahtevajo večjega fizičnega ali duševnega napora (lahka dela). Mladoletniki od 7 do 12 let lahko opravljajo lahka dela na področju kulture, umetnosti, športa in oglaševanja.
Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki. Pogodba o zaposlitvi se šteje tudi, če delavec začne delati, ki ga je v danih okoliščinah mogoče pričakovati le za plačilo. Za pogodbo o zaposlitvi se domneva, da je sklenjena za nedoločen čas. Sklene se lahko za določeno obdobje do petih let, če je utemeljeno z utemeljenimi razlogi, ali do obdobja nadomeščanja v primeru nadomeščanja začasno odsotnega delavca ali v primeru dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela.
Od leta 2014 mora delodajalec vse oblike zaposlitve (plačano ali prostovoljno delo) vpisati v register zaposlitve pri Davčni in carinski upravi, ko delavec začne delati.
Postopki odpusta in odpovedi
Postopki odpusta in odpovedi so opisani v Zakonu o pogodbah o zaposlitvi. V skladu z zakonom lahko pogodbeni stranki kadarkoli sporazumno odpovejo pogodbo o zaposlitvi. Delavec pa mora delodajalca obvestiti vsaj 30 dni vnaprej, delodajalec pa mora delavca obvestiti vsaj 15–90 dni vnaprej (odvisno od trajanja delovnega razmerja).
Pogodbe se lahko v določenih okoliščinah tudi izredno prekinejo. Delavec lahko to stori, če ni sposoben opravljati svojih dolžnosti ali če je delodajalec storil temeljno kršitev svoje obveznosti do delavca. Delodajalec lahko odpove pogodbo iz utemeljenih razlogov, ki izhajajo iz dolgotrajne nezmožnosti delavca za opravljanje svojih dolžnosti ali iz ekonomskih razlogov, kot so zmanjšanje obsega dela, reorganizacija dela ali stečaj.
V primeru kolektivne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec obvestiti predstavnika delavcev ali z delavci, če predstavnika nimajo, in se z njim posvetovati, ter o tem obvestiti EUIF.
Kolektivna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni odpoved pogodb o zaposlitvi v 30 koledarskih dneh zaradi odpuščanja:
5 zaposlenih v podjetju, kjer je povprečno število zaposlenih* do 19
10 zaposlenih v podjetju, kjer je povprečno število zaposlenih* 20–99
10 % zaposlenih v podjetju, kjer je povprečno število zaposlenih* 100–299
30 zaposlenih v podjetju, kjer je povprečno število zaposlenih* najmanj 300
Opomba: * Povprečno število zaposlenih temelji na šestmesečnem obdobju pred dnevom, ko so zaposleni obveščeni o kolektivni odpovedi.
Publikacija: Eurofound (2013), Sodelovanje socialnih partnerjev v ureditvah nadomestil za brezposelnost v Evropi (glej informacije o Estoniji).
Starševski, porodniški in očetovski dopust
Ta razdelek obravnava pogoje starševskega, porodniškega in očetovskega dopusta. Leta 2018 je bil prenovljen sistem starševskega dopusta in nadomestil. Spremembe, ki so začele veljati postopoma od marca 2018 do aprila 2022, so namenjene doseganju prožnejšega sistema, spodbujanju dela in spodbujanju udeležbe očetov pri varstvu otrok. S temi spremembami je mogoče, da oba starša prejemata nadomestilo hkrati, ga prejemata dlje (3 leta namesto 1,5 leta) in prejemata višji dohodek iz zaposlitve med starševskim dopustom. Poleg tega je bilo julija 2020 uvedenih 30 dni očetovskega dopusta, rezerviranega samo za očete. Izraba starševskega dopusta pri očetih se je stalno povečevala, in sicer s 6 % leta 2014 na 16 % ob koncu leta 2020, med letoma 2018 in 2020 pa se je hitreje povečala z 8 % na 16 %.
Zakonska ureditev dopusta
| Maternity leave | |
| Maximum duration | A woman has the right to 140 calendar days of maternity leave. The leave may be taken 30–70 days before the estimated date of birth (from the 30th to the 36th week of pregnancy), as determined by a doctor or midwife. If a woman starts her maternity leave less than 30 days before the estimated date of birth, leave is shortened by the relevant period. |
| Reimbursement | 100% of average income per calendar day (maternity benefit). |
| Who pays? | Estonian Health Insurance Fund |
| Legal basis | Employment Contracts Act, Article 59; Health Insurance Act, Article 54. |
| Parental leave | |
| Maximum duration | A mother or father has the right to parental leave until his or her child reaches the age of three years. Parental leave may be used by one person at a time. Since April 2022, parents have been allowed to be on leave simultaneously for up to two months. |
| Reimbursement | The benefit is granted for 435 days from the date on which the right to receive the benefit arises. If the mother of the child does not have the right to receive maternity benefit, parental benefit is granted until the day the child reaches 18 months of age. The amount of benefit per calendar month is equivalent to 100% of the average income per calendar month calculated on the basis of the social tax paid during the 12 months preceding the pregnancy (9 months are deducted from the date of birth and the preceding 12 months are taken as the basis for the calculation). |
| Who pays? | State budget, social insurance tax. |
| Legal basis | Employment Contracts Act, Article 62; Family Benefits Act, Chapter 3. |
| Paternity leave | |
| Maximum duration | 30 calendar days, as of July 2020. This can be taken at once or in parts. It is added to the period of parental leave. |
| Reimbursement | Paternity leave is remunerated on the basis of the father’s average wages; the conditions are as parental leave benefit. |
| Who pays? | State budget, social insurance tax. |
| Legal basis | Employment Contracts Act, Article 60; Family Benefits Act, Article 33. |
Bolniška odsotnost
Če je delavec bolan, ima pravico do nadomestila za bolezen od četrtega dne bolezni. Prvih pet dni plača delodajalec (četrti do osmi dan bolezni), naslednje dni pa estonski zavod za zdravstveno zavarovanje. Znesek nadomestila je 70% povprečne plače osebe. Nadomestilo se izplačuje največ 182 zaporednih koledarskih dni. Delodajalci lahko od leta 2017 zaposlenim (vendar niso dolžni) povrniti drugi in tretji dan bolniškega dopusta, ne da bi morali plačati socialni davek, in sicer največ do 100 % povprečne plače osebe.
Zakon o pogodbah o zaposlitvi (88. člen) določa, da lahko delodajalec v izrednih razmerah odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec zaradi svojega zdravstvenega stanja dolgo časa (štiri mesece) ni mogel opravljati svojih dolžnosti. Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu ponuditi drugo delo, če je to mogoče, prilagoditi delovno mesto ali delovne pogoje ali po potrebi zagotoviti usposabljanje.
Upokojitvena starost
V skladu z zakonom o državnem pokojninskem zavarovanju (člen 7) je minimalna formalna upokojitvena starost praviloma 65 let. Trenutno pa je nižja in se bo razlikovala od osebe do osebe, odvisno od tega, kdaj so se rodili, do leta 2026. Do leta 2016 se je upokojitvena starost za ženske postopoma zvišala s 60 na 63 let. Tako je bila od leta 2016 upokojitvena starost za moške in ženske 63 let. Do leta 2026 se bo še naprej postopoma povečeval na 65. Leta 2018 je bila pokojninska reforma zaključena. S temi spremembami bo od leta 2027 upokojitvena starost vezana na pričakovano življenjsko dobo. Pričakuje se, da bo do leta 2060 upokojitvena starost 68 let in 10 mesecev. Oseba ima pravico do starostne pokojnine od enega do petih let pred upokojitveno starostjo (odvisno od obdobja za pridobitev pokojnine) in kadar koli po dopolnitvi upokojitvene starosti.
